Drugi pokojninski steber – izplačilo: imate na računu do 12.000 evrov? Preverite, ali lahko denar dvignete naenkrat
Drugi pokojninski steber je za številne zaposlene nekaj, na kar se spomnijo šele tik pred upokojitvijo.
Pri tem so od 1. januarja 2026 pomembna nova pravila. Meja za enkratno izplačilo sredstev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se je zvišala na 12.000 evrov. Prej je bila bistveno nižja, zato je sprememba odprla možnost enkratnega izplačila večjemu številu novih upokojencev. Toda znesek na računu ni edini pogoj.
Kaj je drugi pokojninski steber?
Drugi pokojninski steber je oblika dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri kateri se denar zbira na osebnem računu posameznika. Najpogosteje premije vplačuje delodajalec v okviru kolektivnega pokojninskega načrta, lahko pa del premije prispeva tudi zaposleni. Ta denar ni del obvezne pokojnine, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za dodatne prihranke, namenjene dopolnitvi državne pokojnine. Ko se posameznik upokoji, lahko zato poleg redne pokojnine začne prejemati še dodatno pokojninsko rento.
Agencija za zavarovalni nadzor pojasnjuje, da lahko drugi pokojninski steber izvajajo pokojninske družbe, zavarovalnice in banke prek pokojninskih skladov. Vplačana sredstva se med varčevanjem nalagajo na kapitalskih trgih, njihova vrednost pa je odvisna od vplačil, stroškov in doseženih donosov.
Izplačilo po novem
Najpomembnejša novost leta 2026 je zvišanje meje za enkratno izplačilo. Član kolektivnega pokojninskega načrta lahko ob upokojitvi zahteva, da se mu sredstva, ki jih je delodajalec vplačeval po 1. januarju 2013, izplačajo naenkrat, če njihova vrednost ne presega 12.000 evrov. Če je vrednost teh sredstev višja od 12.000 evrov, mora biti denar praviloma uporabljen za izplačevanje dodatne pokojnine oziroma pokojninske rente. Posameznik torej ne more samodejno zahtevati celotnega nakazila samo zato, ker gre za denar, zbran na njegovem osebnem računu.
Pomembno je, da meja 12.000 evrov ne velja nujno za celotno stanje, ki ga posameznik vidi na informativnem izpisku. Upravljavec mora ločiti sredstva glede na to, kdo jih je vplačal in kdaj so bila vplačana. Prav zato je treba pred odločitvijo zahtevati natančen prikaz posameznih delov prihrankov.
Komu pripada možnost enkratnega izplačila?
Pri sredstvih, ki jih je delodajalec vplačal po začetku leta 2013, je enkratno izplačilo praviloma mogoče šele ob upokojitvi. Posameznik mora pridobiti pravico do pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, vrednost zadevnega dela prihrankov pa ne sme presegati predpisane meje. Drugače je pri individualno vplačanih sredstvih. Če je član premije plačeval sam iz svoje neto plače, omejitev 12.000 evrov zanje ne velja. Člani individualnih pokojninskih načrtov lahko svoja sredstva pod pogoji pokojninskega načrta praviloma zahtevajo tudi pred upokojitvijo.
Posebna pravila veljajo tudi za starejša vplačila. Člani kolektivnih pokojninskih načrtov, ki so se v zavarovanje vključili pred 1. januarjem 2013, lahko po preteku 120 mesecev od vključitve zahtevajo enkratno izplačilo sredstev, ki jih je delodajalec vplačal do konca leta 2012. To pomeni, da ima lahko ena oseba na istem računu več različnih skupin prihrankov, za katere ne veljajo enaki pogoji.
Kaj se zgodi, če imate več kot 12.000 evrov?
Če je del sredstev, ki ga je delodajalec vplačal po 1. januarju 2013, vreden več kot 12.000 evrov, enkratni dvig tega dela praviloma ni dovoljen. Privarčevani denar se uporabi za dodatno pokojninsko rento. Renta je lahko izplačana mesečno, četrtletno, polletno ali letno, odvisno od njene višine in pravil ponudnika. Višina je odvisna predvsem od privarčevanega zneska, starosti ob začetku izplačevanja, izbrane vrste rente, zajamčenega obdobja in pogojev posameznega produkta.
Klasična dodatna pokojnina se praviloma izplačuje do konca življenja. Nekateri ponudniki omogočajo tudi pospešeno rento, pri kateri upokojenec v prvih letih prejema višje zneske, pozneje pa nižje. Pred podpisom pogodbe je zato pomembno primerjati več ponudb in preveriti, koliko denarja bo človek dejansko prejemal v posameznem obdobju.
Enkratno izplačilo ni brez davka
Možnost, da posameznik na račun prejme več tisoč evrov, je na prvi pogled privlačna. Toda prikazano stanje na osebnem računu ni nujno enako končnemu nakazilu. Pri enkratnem izplačilu se lahko obračunajo izstopni stroški v višini do enega odstotka in 25-odstotna akontacija dohodnine. Enkratno izplačilo se všteva med prihodke posameznika, dokončna obdavčitev pa se določi v letnem obračunu dohodnine. To pomeni, da lahko zavezanec del plačane akontacije dobi vrnjen ali pa mora pozneje davek še doplačati.
Če bi imel posameznik za izplačilo 12.000 evrov in bi ponudnik obračunal en odstotek izstopnih stroškov, bi ti znašali 120 evrov. Po odštetju stroškov in 25-odstotne akontacije dohodnine bi bilo prvo nakazilo približno 8.900 evrov. To je le poenostavljen primer, saj je dokončni rezultat odvisen od načina obračuna, drugih dohodkov in dohodninskega razreda posameznika.
Če od začetka varčevanja še ni minilo deset let, se lahko dodatno obračuna tudi 8,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov. Pred oddajo zahtevka je zato priporočljivo pridobiti pisni informativni izračun, ki pokaže bruto vrednost, vse stroške, davke in pričakovano neto nakazilo.
Zakaj je renta davčno ugodnejša?
Pokojninska renta je davčno obravnavana ugodneje kot enkratni dvig. V davčno osnovo se praviloma všteva le polovica izplačane rente. To ne pomeni, da upokojenec od vsakega obroka izgubi polovico denarja, ampak da se dohodnina obračunava samo od 50 odstotkov izplačanega zneska.
Pri rentah, nižjih od 160 evrov, se po pojasnilih ponudnikov akontacija dohodnine ob izplačilu praviloma ne obračuna. Če je posamezni obrok enak ali višji od 160 evrov, se lahko od polovice rente obračuna 25-odstotna akontacija. Končni davčni obračun je tudi v tem primeru odvisen od vseh letnih dohodkov prejemnika. Zaradi ugodnejše davčne obravnave renta pogosto pomeni višji neto izkoristek prihrankov. Njena prednost je tudi redni dodatek k pokojnini, slabost pa je, da človek do celotnega zneska ne pride takoj.
Nova izjema za invalidsko upokojitev in hudo bolezen
Zakonodaja je leta 2026 razširila možnosti za enkratno izplačilo v težkih življenjskih okoliščinah. Sredstva je pod določenimi pogoji mogoče zahtevati ob uveljavitvi invalidske pokojnine. Enkratno izplačilo je lahko dovoljeno tudi v primeru hude neozdravljive bolezni ali težke poškodbe, kadar zdravnik potrdi, da je članu napovedano le še kratko obdobje življenja. Tak zahtevek mora biti podprt z ustrezno zdravstveno dokumentacijo in obrazcem, ki ga zahteva upravljavec.
V teh primerih je namen izjeme omogočiti dostop do denarja takrat, ko ga posameznik zaradi zdravstvenega stanja najbolj potrebuje. Natančen postopek, zahtevana dokazila in davčna obravnava se preverijo pri izvajalcu dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Kaj se zgodi s prihranki ob smrti?
Veliko ljudi skrbi, da bi denar ob izbiri rente po njihovi smrti preprosto ostal zavarovalnici. Odgovor je odvisen od izbrane vrste rente in dogovorjenega zajamčenega obdobja. Pri renti z zajamčenim obdobjem se ob smrti prejemnika pred iztekom tega obdobja preostali dogovorjeni obroki izplačujejo upravičencu oziroma dedičem. Če zajamčeno obdobje že poteče, se izplačevanje ob smrti lahko konča. Daljše zajamčeno obdobje običajno pomeni nekoliko nižjo začetno rento, saj ponudnik prevzame dodatno obveznost izplačevanja.
Pred sklenitvijo rente je zato pomembno preveriti, ali je ta dedna, koliko časa traja zajamčeno obdobje in komu bo denar izplačan ob smrti. Najvišja ponujena mesečna renta ni vedno najboljša izbira, če ne vključuje zaščite zakonca ali drugih bližnjih.
Denar lahko prenesete k drugemu ponudniku
Upokojenec ni nujno vezan na družbo, pri kateri je med zaposlitvijo varčeval. Pred začetkom izplačevanja lahko pri različnih ponudnikih pridobi informativne izračune in primerja njihove rente. Če je denar zbran pri več izvajalcih, ga je mogoče pod predpisanimi pogoji združiti oziroma prenesti k izbranemu izvajalcu rente. Pri primerjavi ni dovolj pogledati samo prvega mesečnega obroka. Preveriti je treba, kako dolgo velja višji znesek, koliko znaša poznejša renta, kakšni so stroški, ali je renta dedna in kakšna je zajamčena doba. Drugi pokojninski steber lahko vključuje prihranke, ki so nastajali več desetletij, zato odločitev ni majhna. Podpisane pogodbe o renti praviloma ni mogoče preprosto spreminjati vsakič, ko si posameznik premisli.
Kako preverite, koliko denarja imate?
Podatek o stanju je naveden na letnem obvestilu upravljavca pokojninskega sklada. Do podatkov je pogosto mogoče dostopati tudi prek spletnega portala ali aplikacije izvajalca. Na izpisku je treba preveriti skupno vrednost sredstev, ločeno vrednost vplačil delodajalca in lastnih vplačil ter obdobje, v katerem so premije nastale. Če razdelitev ni jasna, naj član od upravljavca zahteva pisno pojasnilo. Pred upokojitvijo je smiselno pridobiti dva izračuna. Prvi naj pokaže, koliko bi znašalo enkratno izplačilo po vseh stroških in davkih. Drugi naj prikaže različne oblike rente, skupno predvideno izplačilo ter pravice upravičencev ob smrti prejemnika.
Kaj se bolj splača?
Enotnega odgovora ni. Enkratno izplačilo je lahko smiselno, če ima upokojenec manjši znesek, dražje dolgove, nujno večjo investicijo ali dobro premišljen načrt uporabe denarja. Slabost je lahko precejšen takojšnji davčni učinek in nevarnost, da se prihranki hitro porabijo. Renta je lahko primernejša za tiste, ki želijo zanesljiv dodatek k pokojnini in jim je pomembno, da prihrankov ne porabijo v prvih letih upokojitve. Davčno je praviloma ugodnejša, vendar je mesečni znesek pri manjših prihrankih lahko precej nizek. Odločitev naj temelji na neto izračunih, ne na znesku, prikazanem na izpisku. Pred podpisom je priporočljivo preveriti tudi vpliv izplačila na letno dohodnino in na morebitne pravice iz javnih sredstev.
Najprej zahtevajte natančen izračun
Drugi pokojninski steber – izplačilo po novem omogoča enkratni dostop do večjega zneska kot v preteklosti, vendar meja 12.000 evrov še ne pomeni, da lahko vsakdo samodejno dvigne ves denar. Odločilno je, kdo je sredstva vplačal, kdaj so bila vplačana, ali je posameznik že upokojen in kateri pokojninski načrt velja zanj. K temu je treba prišteti izstopne stroške, akontacijo dohodnine in v nekaterih primerih še davek od prometa zavarovalnih poslov. Pred oddajo zahtevka zato od izvajalca pridobite razčlenitev sredstev, neto izračun enkratnega nakazila in več ponudb za rento. Razlika med nepremišljeno in dobro preverjeno odločitvijo lahko znaša več tisoč evrov.
Vir: GOV.SI, pokojninska reforma – GOV.SI, Uradni list RS – ZPIZ-2O, Agencija za zavarovalni nadzor, Pokojninska družba A, Generali
Napisal: K. J.
