Država bo plačevala delavce, ki ne delajo? Poglejte, kako bo to videti …
LJUBLJANA – Gospodarstvo se ohlaja, naročila upadajo, podjetja se sprašujejo: kaj zdaj? Vlada je pripravila novo shemo, ki podjetjem v težavah omogoča, da zaposlenim skrajšajo delovni čas – za do 50 %. Razliko v plači bo pokrila država. Cilj? Preprečiti val odpuščanj, ohraniti stabilnost. A vprašanje ostaja – ali to res deluje?
Kako bo vse skupaj potekalo?
Podjetja bodo lahko ukrep koristila šest mesecev v dvoletnem obdobju. Če vsaj tretjina zaposlenih ostane brez dela, lahko podjetje zaprosi za pomoč. Zavod za zaposlovanje bo v dveh tednih odločil, ali pogoji držijo. Delavec bo lahko delal le 20 ur na teden, preostanek plače bo pokrila subvencija.
“Trenutna gospodarska klima ni ugodna, naročila v številnih panogah upadajo. Zato smo pripravili shemo, ki bo zaščitila delovna mesta v primerih cikličnih kriz,” je pojasnil Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Podobni modeli že obstajajo – Nemčija, Avstrija. In delujejo. Ampak ali bo tudi pri nas tako?
Kratkoročna rešitev ali odložitev problema?
“Takšni mehanizmi delujejo predvsem kot kratkoročna rešitev, ki podjetjem omogoča, da obdržijo usposobljene delavce do izboljšanja gospodarskih razmer,” je za Delo povedal ekonomist dr. Jože P. Damijan.
Ampak ali ni to samo preložitev neizogibnega? Matej Lahovnik, analitik, opozarja: “Podjetja, ki so že v težavah, bodo sicer lahko preživela nekaj mesecev, vendar se, če se ne bodo prilagodila trgu, problem samo odloži.”
Torej – rešitev ali le podaljševanje agonije?
Trije ključni izzivi
- Denar – bo dovolj? Država mora zagotoviti, da bo shema financirana, ne da bi povečala javni dolg. Koliko denarja bo za to šlo? Za zdaj ni jasnih številk.
- Zlorabe sistema – ali bodo podjetja izkoriščala shemo, da zmanjšajo stroške dela, čeprav niso v resnih težavah? Vprašanje, ki ostaja odprto.
- Kaj po šestih mesecih? Se bodo podjetja res pobrala ali bomo čez pol leta govorili o novem paketu državne pomoči?
Po podatkih Eurostata je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji konec 2024 3,8 %. To ni kritično. Ampak če se gospodarsko upočasnjevanje nadaljuje, bi se to lahko hitro spremenilo.
Kaj pravijo podjetja?
Mnenja so deljena. Nekateri ukrep pozdravljajo. Drugi svarijo pred birokracijo.
“Pozdravljamo vsako podporo, vendar bo ključno, kako hitro bo država lahko obdelala prijave. V primeru prepočasnih postopkov podjetja ne bodo mogla pravočasno reagirati,” pravi Igor Feketija, direktor industrijskega podjetja s 150 zaposlenimi.
In kaj pravijo sindikati? Zaposlenim bi to lahko olajšalo stisko, hkrati pa odpira vprašanje – ali bo to postal nov standard? Da država rešuje podjetja vsakič, ko se zatakne?
Povezava z drugimi ukrepi – kam gre denar?
Medtem ko vlada ponuja pomoč podjetjem, se denar vlaga tudi drugam. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež poudarja, da se hkrati izboljšuje nadzor nad razpisi. “Ključnega pomena je vzpostavitev učinkovitih mehanizmov, ki preprečujejo dodelitev sredstev tistim, ki do njih niso upravičeni,” je dejal Frangež (Delo).
Tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič poudarja, da Slovenija krepi financiranje inovacij. 1,25 % BDP bo šlo za raziskave, v letu 2026 pa naj bi financiranje naraslo na 700 milijonov evrov.
Kaj sledi?
Shema skrajšanega delovnega časa je zdaj odobrena. A vprašanja ostajajo. Bo pomagala podjetjem? Bo zajezila odpuščanja? Bo dolgoročno koristna ali bo samo kratkoročen obliž?
Kot je dejal dr. Jože P. Damijan, “gre za orodje, ki lahko pomaga, vendar ne sme postati trajna bergla za podjetja, ki se ne prilagajajo tržnim razmeram.”
Kaj meniš? Bo ta ukrep res prinesel spremembo ali bomo čez pol leta govorili o novi reševalni bilki?
(Viri: STA, Eurostat, Delo, izjava Matevža Frangeža, izjava Igorja Papiča, izjava dr. Jožeta P. Damijana)
Pripravil: N. Z.
