“Država je dobila glavnino njegovih prejemkov” – tvit o šefu NLB-ja Blažu Brodnjaku dvignil ogromno prahu

01. maj. 2026, ob 20.16
Posodobljeno pred 2 urama
286
90 SEK

Razprava o davčni obremenitvi najvišjih prihodkov v Sloveniji se znova krepi.

LJUBLJANA – Na družbenih omrežjih je zaokrožila objava, ki izpostavlja prihodke predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka ter višino davkov in prispevkov, ki naj bi jih pri tem plačeval, kar je sprožilo širšo javno razpravo o pravičnosti davčnega sistema.

Kdo je Blaž Brodnjak

Blaž Brodnjak vodi Novo Ljubljansko banko (NLB) od leta 2016 in velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenskega bančnega sektorja, v katerem ima več kot 25 let izkušenj, v preteklosti pa je zasedal vodstvene položaje v več mednarodnih bančnih skupinah in finančnih institucijah, poleg tega pa sodeloval tudi v nadzornih organih številnih družb v regiji.

Objavo je na družbenem omrežju delil Vasja Bocko, ki navaja, da naj bi pri mesečnem bruto prihodku okoli 150.000 evrov skupna obremenitev z davki in prispevki znašala več kot polovico tega zneska, pri čemer izpostavlja: »Blaž Brodnjak je pri mesečnem prihodku 150.000 EUR bruto vsak mesec ZZZSju plačal 19.000 EUR zdravstvenega zavarovanja, 36.000 EUR ZPIZu za pokojnino (ki je navzgor omejena na max 5.100 eur bruto). Potem pa še 56.000 EUR dohodnine. Država je vzela 111.000 EUR, on je dobil 59.000 EUR na račun. Ja, 59.000 EUR je ogromno. Ampak država je dobila glavnino (!!!) njegovih prejemkov. Njegov prispevek v zdravstveno blagajno in pokojninsko blagajno pokriva poleg samega sebe še kopico državljanov.«

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj
Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

»Če bi jim bilo za te mar, bi si prizadevali, da je Brodnjakov čim več.«

Razprava o višini davčne obremenitve visokih dohodkov v Sloveniji ni nova, vendar tovrstni primeri znova odpirajo vprašanje ravnotežja med konkurenčnostjo gospodarstva in vzdržnostjo socialne države, medtem ko zagovorniki nižjih davkov opozarjajo na odliv kadrov in kapitala, drugi pa poudarjajo, da progresivna obdavčitev omogoča financiranje javnih storitev in zmanjševanje družbenih neenakosti.

Napisal: K. J.
Vir: družbena omrežja/Vasja Bocko

286
90 SEK