Ekonomija na robu prepada, država pa še vedno samo zapravlja…
Gospodarska rast – izraz, ki ga pogosto slišimo, a kaj nam dejansko pove? Je 1,6-odstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 dober ali slab rezultat? Slovenija je v lanskem letu beležila pozitiven trend, a ob podrobnejšem pregledu postane jasno, da nekatera področja gospodarstva šepajo, medtem ko druga ohranjajo stabilnost. Kaj nas čaka v prihodnosti in ali smo na poti k močnejšemu okrevanju ali zgolj stopicljamo na mestu?
Gospodarska rast: dovolj ali premalo?
Po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je BDP v letu 2024 povečal za 1,6 %, kar pomeni, da se gospodarstvo še vedno širi, a občutno počasneje kot prejšnja leta. Če pogledamo nazaj – v letu 2023 je rast znašala 2,1 %, pred tem, leta 2022, pa 5,4 %. Čeprav so številke še vedno pozitivne, ni mogoče spregledati trendov upočasnjevanja, ki so posledica tako notranjih kot zunanjih dejavnikov.
Kaj to pomeni v praksi? Če bi bila Slovenija dirkalni avto, bi zdaj vozili po klancu navzgor – še vedno se premikamo, a ne več s polno hitrostjo. Medtem ko se je domača potrošnja povečala, so investicije padle, izvoz ne dohaja rasti uvoza, hkrati pa se gospodarstvo še vedno sooča z inflacijo in višjimi stroški poslovanja.
Kaj žene rast? Večja potrošnja, a na račun države
Največji pozitiven dejavnik v preteklem letu je bila končna potrošnja – gospodinjstva so porabo povečala za 1,6 %, država pa celo za 8,5 %. To pomeni, da je država v preteklem letu občutno povečala izdatke, kar je pomagalo pri vzdrževanju gospodarske aktivnosti. Toda ali je to dolgoročno vzdržno? Če gospodarstvo temelji na javnih izdatkih, to lahko pomeni, da ob morebitnem zmanjšanju državne porabe v prihodnjih letih ne bomo več videli podobnih številk rasti.
Primerjava s tujino pokaže, da Slovenija še vedno sledi trendom, a z zamikom. Medtem ko je Nemčija v letu 2024 beležila minimalno rast (0,1 %), Madžarska rahlo okrevanje (1,2 %), Hrvaška pa močnejšo rast (3,1 %), se Slovenija nahaja nekje vmes.
Kje so težave? Investicije padajo, izvoz ne dohaja uvoza
V gospodarstvu ne gre brez investicij – te so ključen pokazatelj, kako optimistični so podjetniki in vlagatelji glede prihodnosti. A tu naletimo na težavo: bruto investicije so v Sloveniji v letu 2024 upadle za 2,4 %. Posebej skrb vzbujajoč je 3. zaporedni kvartalni padec investicij v osnovna sredstva, ki so osnova za prihodnjo rast produktivnosti.
Zakaj so podjetja bolj zadržana pri investicijah? Višji stroški financiranja zaradi dražjih kreditov, negotovost na mednarodnih trgih in zmanjšano povpraševanje v nekaterih industrijah so glavni razlogi.
Tudi zunanji trgovinski tokovi niso prinesli pričakovane spodbude. Izvoz je zrasel za 3,2 %, a uvoz je poskočil še bolj – za 3,9 %. To pomeni, da je neto prispevek zunanje trgovine k BDP-ju negativen (–0,4 odstotne točke). Čeprav je Slovenija tradicionalno izvozno usmerjeno gospodarstvo, trenutno ni dovolj velikega zunanjega povpraševanja, da bi ta sektor poganjal višjo rast.
Kaj pa trg dela? Stabilen, a ne brez težav
Zaposlenost se je skozi leto umirjala, v zadnjem četrtletju pa je bil celo minimalen upad zaposlenosti (–0,3 %). To pomeni, da večina podjetij še vedno zaposluje, a dinamika se je umirila. Če investicije ne bodo zagnale novega cikla zaposlovanja, bi lahko v prihodnjih letih videli večje težave na trgu dela.
Povprečna plača se je sicer še naprej povečevala, kar je bilo pričakovano, saj je inflacija še vedno prisotna. A to za podjetja pomeni večje stroške, kar jih sili v previdnejše zaposlovanje in zmanjšanje števila novih investicij.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Pozitivni scenarij:
Če se bodo zunanje razmere izboljšale, inflacija umirila in bodo podjetja spet začela investirati, lahko pričakujemo okrevanje na raven okoli 2–2,5 % rasti v letu 2025. Ključnega pomena bo tudi oživitev evropskega trga, saj je Slovenija močno odvisna od izvoza.
Negativni scenarij:
Če se bo padec investicij nadaljeval in bo rast uvoza še naprej presegala rast izvoza, bi lahko Slovenija zašla v obdobje stagnacije, kjer se bo gospodarstvo le še komaj premikalo naprej. Zaskrbljujoč znak bi bil tudi morebiten večji padec zaposlenosti, saj bi to pomenilo manjšo kupno moč in upad potrošnje.
Rast ja, a vprašanje je, koliko še?
1,6-odstotna rast BDP ni katastrofalna številka, a hkrati ni rezultat, ki bi navdajal z velikim optimizmom. Bolj kot rast sama je ključno vprašanje, kje je ta rast nastala in ali je vzdržna. Trenutni trendi – upad investicij, negativni prispevek zunanje trgovine in upočasnitev zaposlovanja – so opozorilni znaki, ki jih ne gre zanemariti.
Slovenija bo v prihodnjih letih morala najti novo ravnovesje – ali bo to na račun večje produktivnosti in pametnih investicij ali pa bomo priča nadaljnjemu stopicanju na mestu, bo pokazal čas.
Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik
