Evropa na pragu nove energetske krize – preverite, kaj to pomeni za vaše položnice
Napetosti na Bližnjem vzhodu že vplivajo na evropske energetske trge. Zaradi vojaškega spopada med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom ter motenj v Hormuški ožini prihaja do omejitev dobave nafte in plina. Posledice so že vidne v rasti cen energentov, kar bo vplivalo tudi na inflacijo in stroške za gospodinjstva.
Rast cen energije in vpliv na inflacijo
Po podatkih mednarodnih virov so se veleprodajne cene električne energije v nekaterih državah Evropske unije letos zvišale za najmanj 12 odstotkov, referenčna cena plina pa je višja za približno 65 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred mesecem dni. Evropska centralna banka je zaradi razmer zvišala inflacijsko napoved za leto 2026 na 2,6 odstotka. Dražji energenti se hitro prenesejo v širše gospodarstvo, kar pomeni višje cene ogrevanja, transporta in končnih izdelkov.
Razlike med državami so vse večje
Države, ki so bolj odvisne od plina, so trenutno bolj izpostavljene rasti cen. Med njimi so Italija, Romunija in Madžarska. Po drugi strani države z večjim deležem jedrske energije in obnovljivih virov, kot so Francija, Španija in Portugalska, lažje ohranjajo stabilnost cen. Evropska unija na ravni skupnosti pripravlja ukrepe za ublažitev posledic. Med predlogi so subvencije in omejitve cen plina, hkrati pa posamezne države že sprejemajo lastne ukrepe, kot so znižanje davkov ali povečanje energetskih zmogljivosti.
Slovenija se s posledicami sooča predvsem v logistiki in oskrbi z gorivom. Povečano povpraševanje povzroča obremenitve na bencinskih servisih, vlada pa je že sprejela odločitev o sprostitvi do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz državnih rezerv. Na področju plina razmere ostajajo stabilnejše. Dobava je razpršena, med drugim iz Alžirije in Azerbajdžana, kar zmanjšuje tveganje za neposredno pomanjkanje, poroča Reuters.
Po podatkih evropskega združenja so bila plinska skladišča sredi marca napolnjena približno 29-odstotno, kar predstavlja določeno varnostno rezervo.
Globalni vpliv in odzivi trgov
Motnje v Hormuški ožini vplivajo na dobavo približno 8 milijonov sodov nafte dnevno, medtem ko je proizvodnja v zalivskih državah dodatno zmanjšana. Cena nafte Brent se je že približala meji 120 dolarjev za sodček. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da države z velikimi rezervami lahko ublažijo najhujše posledice, saj so pripravljene sprostiti nafto iz strateških zalog.
Razmere na energetskih trgih kažejo, da bo nov cenovni pritisk vplival tudi na vsakdanje življenje. Višje cene energije se bodo odrazile v položnicah, cenah goriva in splošni inflaciji. Čeprav države uvajajo ukrepe za blaženje posledic, ostaja dejstvo, da bo razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu v prihodnjih tednih ključnega pomena za nadaljnje gibanje cen.
Napisal: K. J.
Vir: Freepik, Reuters
