
Evropa uvaja novo plačilno sredstvo – ali vaša kartica kmalu ne bo več veljavna?
Evropa razmišlja o lastni plačilni platformi: Bomo morali zamenjati kartice?
Evropska centralna banka poziva k digitalni suverenosti. Bo Visa postala stvar preteklosti?
Evropski finančni sistem se znajde na razpotju. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je v pogovoru za irsko oddajo “The Pat Kenny Show” brez olepšav razgrnila svojo vizijo: „Visa, MasterCard, PayPal in Alipay so vsi pod nadzorom ameriških ali kitajskih podjetij. Moramo zagotoviti, da obstaja evropska ponudba.“ Poroča Business Today.
Besede niso bile izrečene mimogrede. Vse bolj je jasno, da EU ni več pripravljena igrati stranske vloge v digitalni ekonomiji, kjer ključne poteze vlečejo korporacije onkraj Atlantika ali iz Azije. Potrebujemo svojo platformo, pravi Lagarde. Platformo, ki bo temeljila na evropskih pravilih, vrednotah in nadzoru.
In ta platforma? Ni zgolj ideja na papirju.
Zakaj želimo svojo platformo?
To vprašanje je veliko bolj pomembno, kot se morda zdi na prvi pogled.
Trenutno se večina digitalnih transakcij v Evropi obdeluje prek sistemov, kot sta Visa ali Mastercard. Tudi mobilna plačila, PayPal, Alipay, Apple Pay – vsi delujejo znotraj sistema, ki ga nadzorujejo ali razvijajo podjetja s sedeži v ZDA ali na Kitajskem. In kot opozarjajo v ECB, to pomeni, da ima Evropa omejen nadzor nad podatki, provizijami in – kar ni zanemarljivo – regulacijo.
Zdaj si predstavljajte, da pride do trgovinskega spora med ZDA in EU. Ali pa do sankcij. In če je sistem, na katerem temelji večina naših vsakodnevnih plačil, pod ameriškim nadzorom? Lahko postanemo talci lastne tehnološke odvisnosti.

Christine Lagarde je to poimenovala kar „ pohod proti neodvisnosti – za finančno suverenost Evrope“. In ne gre samo za kartice. Gre za vse: od mikro transakcij v spletnih trgovinah do milijardnih mednarodnih poslovnih tokov.

Kaj je v ozadju? Unija kapitalskih trgov
Evropska komisija že vrsto let snuje projekt z imenom Capital Markets Union (CMU) – Unija kapitalskih trgov. Cilj? Poenotiti razdrobljene finančne trge EU in ustvariti pogoje za laži pretok kapitala med državami članicami.
Trenutno podjetje v Ljubljani ali Mariboru lažje dobi posojilo pri ameriškem skladu kot pri francoskem ali nemškem. Zakaj? Ker enoten trg kapitala še vedno ne obstaja v praksi.
Business Today navaja, da bi CMU lahko ustvarila do 3 bilijone evrov dodatne vrednosti na leto. In čeprav ta ocena izhaja iz objave na Redditu, bolj konzervativne, a uradne ocene Evropske parlamentarne raziskovalne službe (EPRS) govorijo o 2,8 bilijona evrov dodatnega BDP do leta 2032. Od tega naj bi bilo kar 321 milijard neposredna posledica dokončanja Ekonomske in monetarne unije (EMU).
Ampak – da bo ta vizija mogoča, mora Evropa imeti svoje temelje. Lastno infrastrukturo. Tudi plačilno.
Kaj pa mi, navadni smrtniki? Bomo morali zamenjati kartice?
Kratek odgovor? Ne še. Vsaj ne takoj.
A če bo projekt uspel, bo verjetno uvedena nova digitalna plačilna platforma ali storitev – nekaj, kar bo konkuriralo obstoječim sistemom. Morda kartica, morda aplikacija, morda integrirana mobilna denarnica. Nekaj, kar bo podprto z EU regulativo, gostovano v Evropi, in ščiteno z GDPR na najvišji ravni.
A to pomeni, da bo vsak trgovec moral prenoviti terminale? Bo na bankomatu deloval samo ¨EU Pay¨? Bomo morali zamenjati vse kartice?
Verjetno ne tako radikalno. Po vsej verjetnosti bo prehod postopen. Kot je bil, recimo, pri uvedbi SEPA nakazil ali e-računov. Stari sistemi bodo obstajali še kar nekaj časa vzporedno z novimi. Vendar – če bo evropska platforma uspešna, bo nova privzeta izbira.
In kaj pravijo banke?
Evropske banke projekt v veliki meri podpirajo. Pravzaprav so že leta 2020 začele snovati t. i. European Payments Initiative (EPI) – a projekt je zaštekal. Nekatere banke so izstopile, druge izgubile interes.

Zdaj se zadeva znova ogreva. Po besedah analitikov iz European Payments Council bi lahko nova generacija rešitev temeljila na tehnologiji blockchain, ob podpori nacionalnih centralnih bank in ECB.
Vendar opozarjajo: brez politične volje ne bo nič. In brez zaupanja ljudi še manj.
Pa smo pripravljeni?
Vprašanje ni retorično.
Evropska unija že nekaj let gradi temelje digitalne identitete, digitalnega evra in skupnih podatkovnih standardov. Ampak – priznajmo – še vedno uporabljamo fizične kartice. Še vedno imamo bankomate, ki ne berejo mobilnih denarnic.
In še vedno raje plačamo s plastiko kot z aplikacijo, vsaj v Ljubljani, Celju ali Kopru.
Bo projekt uspel? Če se vprašamo Lagarde, ni vprašanje „če“, temveč samo „kdaj“.
Ampak da bi do tja prišli, bo treba veliko več kot le idejo. Treba bo zgraditi zaupanje. In predvsem – narediti sistem, ki bo deloval. Vedno. Povsod. Za vsakogar.
Za zdaj? Kartice ostajajo. A prihodnost se piše drugače.
Vir: Business Today, EPRS (Evropska parlamentarna raziskovalna služba), European Payments Council
Pripravil: N. Z.