Evtanazija: Evropa odpira vrata smrti
Evtanazija – ali ima človek svojo pravico, da se sam odloči kdaj in kako bo zaključi svoje življenje? Ali je dovoljeno asistirati pri končanju življenja? To vprašanje je po eni strani povsem nesprejemljivo. Za druge pa odraz spoštovanja želje posameznika. Gre za zelo človeško vprašanje. V Sloveniji se krešejo mnenja, v Veliki Britaniji se ravno te dni pripravljajo na reševanje tega perečega vprašanja. Po Evropi pa je že nekaj držav, ki to možnost izbire dopuščajo.
Pravica do mirnega konca življenja
Velika Britanija
Poslanci so nedolgo nazaj glasovali o novem zakonu. ta naj bi neozdravljivo bolnim omogočil zaprositi za pomoč pri končanju svojega življenja,
Za britance je to prelomni trenutek. Gre za zgodovinsko spremembo. Končanje življenja s pomočjo, na miren dostojanstven način brez trpljenja. Taki so argumenti britanskih zagovornikov prostovoljnega končanja trpljenja in življenja.
Zakonodaja, ki naj bi imela vrsto varovalnih in zaščitnih ukrepov: Oseba, ki želi prostovoljno končati svoje življenje mora:
- biti popolnoma sposobna samostojno sprejeti odločitev,
- dvakrat uradno izraziti svojo namero,
- pridobiti dve zdravniški oceni upravičenosti,
- in dobiti potrditev sodnika višjega sodišča.
Do pomoči bi bili upravičeni tisti, ki jim zdravniki napovedujejo manj kot šest mesecev življenja.
Tak posameznik bi potem lahko prejel posebno snov, ki bi si jo sam apliciral – v trenutku, ki ga sam izbere.
A kljub vsem varovalkam ta predlog deli britansko javnost.
Nekateri opozarjajo na nevarnost zlorab, drugi pa poudarjajo, da bi prepoved pravzaprav pomenila zanikanje osnovne pravice do samoodločanja.
Evtanazija in asistirani samomor?
Včasih se ta pojma uporabljata kot sopomenki, a v resnici nista čisto ista.
- Evtanazija pomeni, da zdravnik bolniku namerno pomaga umreti, da bi mu olajšal trpljenje.
- Asistirani samomor pa pomeni, da zdravnik osebi pomaga – na primer s predpisom zdravila –, vendar si posameznik odmerek da sam.
Če povemo bolj preprosto: pri evtanaziji aktivno poseže zdravnik, pri asistiranem samomoru pa pacient sam izvede zadnji korak.
Paliativna sedacija
Evtanazija na Nizozemskem, kjer je to zakonsko urejeno, ločijo tudi t. i. paliativno sedacijo – to pomeni, da bolnika uspavajo, da ne čuti bolečin, smrt pa nato pride po naravni poti.
To ni oblika evtanazije, ampak način lajšanja zadnjih dni življenja.
Evtanazija v Evropi
Nizozemska
Prva država, ki je legalizirala evtanazijo je bila Nizozemska. Tako je že leta 2002 sprejela svoj zakon, ki zelo strogo določa natančna pravila. Pacient mora:
- sam zaprositi za evtanazijo, brez kakršnega koli pritiska,
- biti v neznosnih bolečinah brez možnosti izboljšanja,
- razumeti svojo situacijo,
- se posvetovati z zdravnikom in drugim neodvisnim zdravnikom,
- ter opraviti postopek z ustrezno zdravniško skrbnostjo.
Na Nizozemskem lahko zaprosijo za evtanazijo tudi mladoletniki, starejši od 12 let, vendar le s soglasjem staršev.
Švica
- Nekoliko drugačen pristop ima Švica.
Tam je pomoč pri samomoru dovoljena že od leta 1942 – a le, če oseba, ki pomaga, ne ravna iz sebičnih razlogov (na primer zaradi denarja). - Prav zato v Švici delujejo tudi posebne organizacije, kot je Dignitas, kamor prihajajo ljudje iz vse Evrope, da bi umrli po lastni volji.
Katere države so šle še korak dlje?
Poleg Nizozemske in Švice so pomoč pri umiranju uzakonile tudi Belgija, Luksemburg, Španija, Portugalska, Nemčija in Avstrija.
- Belgija je zakon sprejela istega leta kot Nizozemska – 2002. Pacient mora biti prišteven, izražati neznosno trpljenje in sam zaprositi za postopek.
Leta 2014 so to možnost razširili tudi na mladoletnike brez starostne omejitve – kar je bil svetovni precedens. - Sledil je Luksemburg. Leta 2008
- Španija – 2021 je legalizirala evtanazijo in asistenco pri samomoru. Velja za tiste, ki trpijo za hudimi neozdravljivimi boleznimi.
- Portugalska – zakon je bil že dvakrat zavrnjen. Leta 2023 pa je bil potrjen.
- Nemčija, Avstrija – obe državi sta se naslonili na ustavno sodišče. Pri odločanju je bilo potrebno razsoditi, ali ima človek pravico sam odločati o končanju svojega življenja. Ustavno sodišče je razsodilo: Zakon odločanja o končanju življenja ne sme prepovedati.
Kaj pa druge države?
V Franciji in na Irskem so razprave še vedno odprte.
Francoski parlament je januarja letos še nadaljeval dolge razprave o pomoči pri končanju življenja. Po drugi strani pa želi v sam proces vključiti tudi večjo in bolj učinkoviti paliativno oskrbo.
Irska ne na podobni poti, zato je sprejemanje zakona še vedno del razprav v parlamentu.
Zakaj toliko razprav?
- Ker gre za eno najbolj občutljivih tem, kar jih obstaja.
Vprašanje se nanaša na izbiro: Živeti ali umreti. Hkrati se poraja tudi misel na sočutje, odgovornost in spoštovanje.
Strah
- Med ljudmi je vse bolj prisoten strah. Legalizacija bi lahko pripeljala do pritiska na hudo bolne in starejše, da “ne bodo v breme”.
- Drugi verjamejo, da pravica do mirne smrti ne bi smela biti tabu – da je to del človekovega dostojanstva.
Resnica je nekje vmes.
Večina zakonov, ki dovoljujejo pomoč pri umiranju, je zelo strogo nadzorovanih in namenjena izključno tistim, ki so neozdravljivo bolni in v neznosnih bolečinah.
- Morda bo to tudi signal, da se Evropa počasi, a z več razumevanja, premika k priznavanju pravice do mirnega, dostojanstvenega konca.
Življenje je dragoceno.
A morda je prav možnost, da se človek o svojem koncu odloči sam – tisto, kar ga dela zares svobodnega.
Pripravila AK
Viri:
euronews.com
news.sky
unsplash.com
youtube.com
