Finančna kriza udarja po Beli krajini – delovnih mest zmanjkuje, socialne stiske naraščajo!
Še pred nekaj leti se je zdelo, da gre Bela krajina v pravo smer – brezposelnost se je zniževala, zaposlitvene priložnosti so se širile, ljudje so se lažje prebijali iz meseca v mesec. A zdaj, s prihajajočimi negotovostmi na globalnem gospodarskem prizorišču, se trendi nevarno obračajo. Vse več prebivalcev se sooča s finančnimi stiskami, mnogi težko pokrijejo osnovne življenjske stroške, še posebej tisti, ki so se že prej spopadali s skromnimi dohodki.
Alen Pust, pomočnik direktorice Centra za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela krajina, opaža alarmantne spremembe: »V zadnjem času se že kaže, da ljudje vse težje obvladujejo svoje finance, vedno več jih potrebuje pomoč. Delovnih mest morda res zmanjkuje.«
Se torej Bela krajina znova približuje socialni sliki, ki smo jo nazadnje videli v času finančne krize po letu 2008?
Ko služba ni več zagotovilo za varnost
Včasih je veljalo, da je imeti službo ključ do finančne stabilnosti. A danes je realnost drugačna. Vedno več družin – celo tistih, kjer sta zaposlena oba partnerja – težko pokrije osnovne življenjske stroške. Cene hrane, goriva, energentov in stanovanjskih stroškov so se povzpele do točke, ko že spodnji srednji razred čuti pritisk.
»Ljudje delajo, a vse več jih na koncu meseca ostane brez prihrankov, nekateri celo v minusu. To ni več težava samo brezposelnih, ampak širše populacije,« poudarja Pust.
Tako se vse več posameznikov obrača na socialne institucije – ne le zaradi brezposelnosti, temveč zaradi neznosnih življenjskih stroškov, ki prehitevajo rast plač.
Socialne težave: Družinski prepiri, vzgojne stiske, mladostniška kriminaliteta
Finančna negotovost s sabo prinaša nove izzive na področju družinske dinamike. CSD opaža povečan trend nesoglasij med starši pri razvezah, ko so vpleteni mladoletni otroci. Vedno več parov ne najde skupnega jezika, zaradi česar o vzgoji in skrbi za otroke odločajo institucije, ne več starši sami.
»Včasih so se ljudje lažje dogovorili. Danes se zdi, da vsak vztraja pri svojem, tudi na škodo otrok,« ugotavlja Pust.
Še ena skrb vzbujajoča težava? Mladostniška kriminaliteta. V zadnjem obdobju se pojavljajo primeri vandalizma, kraj, celo fizičnih napadov med vrstniki – pogosto pri mladih, ki odraščajo v okoljih s slabimi socialnimi razmerami in kjer starši ne zmorejo več vzgojne avtoritete.
»Veliko staršev zdaj doživlja stisko, ker ne vedo več, kako obvladati svoje otroke. Permisivne metode, ki so bile v preteklosti priljubljene, se zdaj vračajo kot bumerang, saj starši pri najstnikih izgubljajo nadzor,« dodaja Pust.
Romi in socialne službe: Kje se zatika?
Bela krajina že desetletja sobiva z romsko skupnostjo, ki pa pogosto ostaja na obrobju družbenega dogajanja. CSD se trudi vzpostaviti povezavo med institucijami in romsko skupnostjo, a naleti na težave – kadrovsko podhranjenost in nezainteresiranost kandidatov za delo na tem področju.
»Država nam je sicer odobrila dodatna sredstva, da bi izboljšali delo s to skupnostjo, a problem je, da sploh ne dobimo ljudi, ki bi bili pripravljeni opravljati to delo. Razpise objavljamo, prijav pa ni,« opozarja Pust.
Problem ni le pri kadru – tudi sistem vključevanja Romov ostaja neučinkovit. CSD in druge institucije sicer opravijo veliko terenskega dela, a brez dolgoročnih rešitev in resničnega sodelovanja širše družbe bo težko doseči napredek.
Delo na CSD: Vedno večji pritiski in celo grožnje
Delo socialnih delavcev je v zadnjih letih postalo vedno bolj stresno, celo nevarno. Pust priznava, da se zaposleni pri težjih družinskih postopkih pogosto srečujejo z agresivnimi odzivi strank.
»Ljudje so v stiski in ko pride do težjih ukrepov, kot so odvzem otrok, omejitev starševske skrbi ali druge zaščitne odločitve, se odzivi pogosto stopnjujejo v grožnje ali celo nasilje,« pojasnjuje.
Zato CSD že razmišlja o dodatnih varnostnih ukrepih, podobnih tistim na sodiščih in upravnih enotah. A za to so potrebna dodatna sredstva, ki jih država še ni zagotovila.
»Delo z ljudmi je postalo vse bolj kompleksno. Nihče ne pride k nam, ker bi bilo vse v redu – prihajajo ljudje, ki so v stiski, pod pritiskom in pogosto obupani, kar lahko vodi v nepredvidljive situacije,« poudarja Pust.
Kaj prinaša prihodnost? Bodo ukrepi dovolj?
Situacija v Beli krajini se počasi, a vztrajno zaostruje – naraščajoče finančne težave, družinske stiske, mladostniška kriminaliteta in izzivi pri delu z romsko skupnostjo vse kažejo na to, da bodo institucije v prihodnjih mesecih in letih še bolj obremenjene.
Bo država zagotovila več sredstev in kadra za socialne službe? Bo prišlo do sprememb pri politiki zaposlovanja socialnih delavcev?
Ena stvar je jasna: če ne bo hitrih in sistemskih ukrepov, bo pritisk na socialne službe in prebivalce le še naraščal.
Napisal: E. K.
Vir: CSD, Freepik
