FRANCIJA GORI! Izgredniki požigajo zgodovinske stavbe, ropajo trgovine in uničujejo cela mesta – Macron izgublja nadzor nad državo (VIDEO)
Francija se po enem najbolj nasilnih koncev tedna v zadnjih letih sooča z resno politično in varnostno krizo. Na ulicah so goreli avtomobili, izropane in poškodovane so bile številne trgovine, plameni pa so uničili tudi zgodovinsko mestno hišo. Pridržanih je bilo približno 2.400 ljudi, predsednik Emmanuel Macron pa se zdaj sooča z vprašanjem, kako ponovno vzpostaviti red v državi, kjer nezadovoljstvo prebivalcev očitno presega zgolj posamezne proteste.
Francija doživela konec tedna, ki ga še dolgo ne bo pozabila
Sobota, 17. oktobra 2026, bi morala biti dan množičnih protestov proti draginji, slabšanju javnih storitev in razmeram v francoskem šolstvu. Namesto tega so se številna francoska mesta znašla sredi nasilnih izgredov, kakršnih država ni doživela že več let.
Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je protestov udeležilo približno 550.000 ljudi, organizatorji pa so navajali celo 800.000 udeležencev. Protestna zborovanja so potekala po vsej državi, največje množice pa so se zbrale v Parizu, Marseillu, Lyonu, Bordeauxu in drugih večjih mestih.
Velika večina demonstrantov je protestirala mirno. Toda v številnih mestih so se protestnim shodom pridružile skupine zamaskiranih posameznikov, ki so se spopadle s policijo, požigale vozila, postavljale barikade in razbijale izložbe trgovin.
Razmere so se ponekod tako hitro zaostrile, da so bili policisti kljub obsežnim varnostnim pripravam preobremenjeni. Prizori gorečih barikad in množičnega uničevanja so v nekaj urah obkrožili svet.
Pariz v kaosu: izgredniki so se približali Elizejski palači
Posebej napeto je bilo v francoski prestolnici. V Parizu se je protestov po uradnih ocenah udeležilo približno 110.000 ljudi, nasilne skupine pa so povzročile veliko materialno škodo.
Na območju Trga republike so gorele barikade, sestavljene iz zabojnikov, koles in drugega materiala. Zamaskirani posamezniki so metali predmete proti policistom, varnostne sile pa so odgovarjale s solzivcem in drugimi sredstvi za obvladovanje množic.
Napetost je bila še posebej velika v bližini Elizejske palače, uradnega sedeža francoskega predsednika. Po poročanju francoskih medijev so se posamezne nasilne skupine približale na približno 300 metrov od predsedniške rezidence.
V mestu so bile tarča napadov tudi trgovine, med njimi prestižnejše prodajalne. Policija je izvedla številne aretacije, pristojni pa so priznali, da takšnega obsega nasilja niso pričakovali.
Zgodovinska mestna hiša v plamenih: prebivalci pretreseni
Eden najbolj pretresljivih dogodkov se je zgodil v mestu Limoges v osrednji Franciji, kjer so nasilne skupine zažgale zgodovinsko mestno hišo iz 19. stoletja.
Stavba, ki so jo odprli leta 1883 in je veljala za enega najpomembnejših arhitekturnih simbolov mesta, je utrpela katastrofalno škodo. Ogenj je zajel streho, del konstrukcije pa se je porušil.
Župan Guillaume Guérin je dogajanje ostro obsodil in opozoril, da mestna hiša ni zgolj zgradba, temveč simbol skupnosti in republike. Po njegovih besedah policija ni imela dovolj sredstev in ljudi, da bi preprečila uničenje objekta.
Prebivalci so se naslednji dan zbrali na množičnem solidarnostnem shodu. Po podatkih mestnih oblasti je približno 7.000 ljudi prišlo izrazit podporo mestu in obsoditi nasilje.
Požar ni povzročil le zgodovinske škode. Zaradi poškodovane stavbe so nastale tudi težave pri zagotavljanju občinskih storitev, zato so morali pristojni organizirati nadomestne postopke za občane.
Western liberals imported the third world into France and other countries in the name of diversity and compassion. They ignored fundamental questions of assimilation and compatibility. They were told it would lead to this and they didn’t listen. I pray that France, a beautiful country of amazing people, will stop this madness before more of its landmarks burn. And I hope Americans are paying attention. This is the future congressional Democrats seek for your country.
— JD Vance (@JDVance) October 18, 2026
»V Francijo so pripeljali tretji svet!« JD Vance z ostrim opozorilom Evropi
Na nasilne izgrede v Franciji se je ostro odzval tudi ameriški podpredsednik JD Vance, ki je za nastale razmere neposredno obtožil evropsko priseljensko politiko. Njegove besede so sprožile pozornost tudi zunaj Francije, saj je dogajanje povezal s širšimi posledicami migracij v zahodnih državah.
»Zahodni progresivci so v imenu raznolikosti in sočutja v Francijo in druge države pripeljali tretji svet,« je Vance zapisal na družbenem omrežju X.Ob tem je poudaril, da so evropski politični voditelji po njegovem mnenju zanemarili temeljna vprašanja vključevanja priseljencev v družbo in njihove združljivosti z okoljem, v katero prihajajo.
»Opozorjeni so bili, da se bo tako končalo, vendar niso poslušali,« je nadaljeval ameriški podpredsednik.
Vance je svojo objavo pospremil s posnetkom goreče mestne hiše v francoskem Limogesu. Izrazil je upanje, da bo Franciji uspelo ustaviti nasilje, preden bi bilo uničenih še več zgodovinskih znamenitosti.
Njegovo sporočilo pa ni bilo namenjeno zgolj Francozom. Američane je pozval, naj pozorno spremljajo dogajanje v Evropi, saj po njegovih besedah prav takšno prihodnost za Združene države želijo demokrati v ameriškem kongresu.
Vance je tako francoske izgrede povezal tudi z ameriško notranjo politiko pred novembrskimi kongresnimi volitvami. Njegova razlaga vzrokov nasilja je sicer politična ocena, ne pa ugotovljeno dejstvo. Protesti v Franciji so se namreč začeli predvsem zaradi nezadovoljstva z življenjskimi stroški, stanjem javnih storitev in razmerami v izobraževanju, povezava med priseljenskim ozadjem izgrednikov in nasiljem pa ni bila dokazana.
Številke razkrivajo razsežnosti nasilja
Francoske oblasti so v nedeljo in ponedeljek postopoma dopolnjevale podatke o posledicah izgredov. Ocene, objavljene do 19. oktobra, kažejo, da gre za izjemno obsežen val nasilja.
- Približno 2.400 ljudi so pridržali med izgredi.
- Skoraj 1.000 policistov in žandarjev je bilo poškodovanih.
- Okoli 3.000 trgovin in drugih poslovnih prostorov je utrpelo škodo.
- Na protestih je sodelovalo od 550.000 do 800.000 ljudi, odvisno od vira ocene.
- Poškodovane so bile številne javne stavbe, trgovine in vozila.
Škoda naj bi znašala več deset milijonov evrov, dokončna ocena pa še ni znana. Za številne trgovce, predvsem manjša družinska podjetja, je bil konec tedna uničujoč. Nekateri so se v ponedeljek vrnili v prostore z razbitimi izložbami, uničeno opremo in izginulim blagom.
Med protesti umrl moški, hudo poškodovan tudi mladoletnik
Med sobotnimi protesti je v Parizu umrl moški, ki mu je postalo slabo na bulvarju Magenta. Po navedbah policije je doživel zastoj srca in dihanja.
Pomembno je poudariti, da doslej ni bilo ugotovljeno, da bi bila njegova smrt povezana s policijskim posredovanjem. Natančne okoliščine dogodka ostajajo predmet ugotavljanja pristojnih organov.
Poleg poškodb varnostnih sil so se pojavila tudi poročila o resnih poškodbah protestnikov. V Saint-Étiennu je bil med izgredi hudo poškodovan 17-letnik, ki je zaradi eksplozije policijske granate utrpel izjemno hudo poškodbo roke.
Francoski pristojni organi so sprožili preiskavo okoliščin dogodka. Primer je ponovno odprl vprašanja o sorazmernosti uporabe policijskih sredstev za obvladovanje množic.
Medtem ko oblasti poudarjajo nujnost zaščite ljudi in premoženja, protestniške organizacije opozarjajo tudi na pravico do varnega in mirnega izražanja nezadovoljstva.
Macron zavrnil ministrov odstop, uvajajo policijsko uro
Predsednik Emmanuel Macron se je znašel pod velikim pritiskom. Kljub napotitvi približno 60.000 pripadnikov varnostnih sil policiji ponekod ni uspelo preprečiti obsežnega nasilja.
Notranji minister Laurent Nuñez je zaradi varnostnih spodrsljajev ponudil odstop, vendar ga je Macron zavrnil.
Predsednik je obsodil nasilje in zahteval temeljito preučitev napak pri varnostnih ocenah, zbiranju obveščevalnih podatkov in načrtovanju policijskega posredovanja.
Vlada premierja Sébastiena Lecornuja je lokalnim oblastem priporočila uvedbo omejenih policijskih ur na najbolj problematičnih območjih.
Pariška policija je za noč s ponedeljka, 19. oktobra, na torek odredila policijsko uro med 23. in 6. uro na območjih Trga republike in Les Halles. V prestolnici so napovedali tudi omejitve večernih protestnih zborovanj.
Podobne omejitve, predvsem za mladoletnike, so uvedli oziroma napovedali tudi v nekaterih drugih mestih. Oblasti upajo, da bodo z dodatnimi ukrepi preprečile nadaljevanje nasilja, a razmere ostajajo negotove.
Zakaj so Francozi sploh odšli na ulice?
Čeprav so naslovnice svetovnih medijev preplavile fotografije požarov in uničenja, je ozadje protestov precej širše.
Sedanji protestni val se je začel med dijaki, ki so opozarjali na slabo stanje šolskih stavb, pomanjkanje učiteljev, prevelike razrede in nezadostno financiranje izobraževanja.
Kmalu so se jim pridružili študenti, učitelji, sindikati in prebivalci, nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški.
Velik problem so cene goriva, energije, hrane in stanovanj. Del prebivalstva meni, da življenjski standard pada, medtem ko država napoveduje varčevalne ukrepe zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja.
Protesti tako niso zgolj odziv na eno politično odločitev, temveč izraz širšega nezaupanja do oblasti. Med protestniki je mogoče opaziti tudi posameznike, povezane z gibanjem rumenih jopičev, ki je Francijo močno zaznamovalo leta 2018.
Politični spopad: kdo je odgovoren za nastali kaos?
Nasilje je nemudoma postalo tudi osrednja politična tema. Francoska vlada za velik del izgredov odgovornost pripisuje radikalnim skrajno levim skupinam in posameznikom, ki naj bi proteste izkoristili za načrtno uničevanje in plenjenje.
Na desnici Marine Le Pen in Jordan Bardella opozarjata na domnevno nesposobnost oblasti, da zagotovi varnost državljanov.
Na drugi strani vodja radikalne levice Jean-Luc Mélenchon poudarja legitimnost družbenega nezadovoljstva in opozarja, da osredotočenost zgolj na nasilje ne sme zasenčiti zahtev mirnih protestnikov.
Macronova politična težava je predvsem v tem, da mora odgovoriti na dve vprašanji hkrati: kako preprečiti novo nasilje in kako ublažiti nezadovoljstvo, ki je na ulice pripeljalo več sto tisoč ljudi.
Je pred Francijo nov val izgredov?
Francija je v ponedeljek začela odstranjevati posledice nasilja, toda politične napetosti se niso umirile.
Dijaške in študentske organizacije napovedujejo nadaljevanje protestov, vlada pa skuša z dodatnimi varnostnimi ukrepi preprečiti ponovitev sobotnega dogajanja.
Razmere so še posebej občutljive zaradi predsedniških volitev, ki bodo leta 2027. Vse večja gospodarska negotovost in nezadovoljstvo z javnimi storitvami ustvarjata okolje, v katerem politične skrajnosti pridobivajo prostor.
Dogodki v Franciji obenem odpirajo širše evropsko vprašanje. Protesti zaradi življenjskih stroškov, stanovanjskih težav in nezaupanja v politične institucije namreč potekajo tudi drugod po Evropi.
Za Macrona zato največji izziv ni zgolj vzpostavitev reda na ulicah. Veliko težje bo ponovno pridobiti zaupanje ljudi, ki imajo občutek, da jih politika ne sliši več.
In prav od tega bi lahko bilo odvisno, ali bodo zadnji oktobrski dnevi pomenili postopno umirjanje razmer ali začetek še globlje francoske krize.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X
