Francoski policist razkril, kdo naj bi bil kriv za brutalne izgrede: »To so profesionalci, ki prihajajo samo zato, da bi se spopadli z našimi kolegi.«
Francijo so pretresli nasilni izgredi, med katerimi so gorele stavbe, trgovine so bile izropane, številni policisti pa so se znašli v spopadih z nasilneži. Zdaj je predstavnik francoskega policijskega sindikata razkril, kateri dve skupini naj bi imeli pomembno vlogo pri stopnjevanju nasilja.
Protesti dijakov so prerasli v nasilje
Kar se je v Franciji začelo kot nezadovoljstvo dijakov zaradi razmer v šolstvu, se je v soboto, 17. oktobra, sprevrglo v enega najhujših valov uličnega nasilja v zadnjih letih. Protestom so se pridružili tudi državljani, nezadovoljni z naraščajočimi življenjskimi stroški in vladno politiko.
Toda mirne demonstracije so ponekod zasenčili požigi, ropanje trgovin in spopadi s policijo. Francoske oblasti so morale okrepiti varnostne ukrepe, v nekaterih mestih pa so uvedle tudi omejitve gibanja.
Zdaj se vse glasneje postavlja vprašanje, kdo je dejansko odgovoren za najhujše nasilje.
Policist opozoril na dve skupini
Hubert Gimenez, policist in predstavnik sindikata Unité, je za francosko radijsko postajo Europe 1 pojasnil, da med pridržanimi po njegovi oceni prevladujeta predvsem dve skupini.
Prvo predstavljajo radikalni skrajno levičarski aktivisti, povezani s tako imenovanim Črnim blokom oziroma Black Bloc. Gre za posameznike, ki se na protestih pogosto pojavljajo zamaskirani in so znani po nasilnih obračunih s policijo.
Gimenez meni, da nekateri med njimi na demonstracije prihajajo predvsem zaradi spopadov z varnostnimi silami, ne pa zaradi zahtev, ki jih izražajo organizatorji protestov.
Kot drugo skupino je izpostavil mlade moške iz socialno problematičnih mestnih četrti, kjer se po njegovih navedbah pojavljajo tudi posamezniki, ki izgrede izkoristijo za ropanje.
Pomembno je poudariti, da gre za oceno policijskega sindikalista in ne za dokončno ugotovitev o odgovornosti vseh pridržanih.
Podatek o starosti aretiranih vzbudil pozornost
Po podatkih francoskega notranjega ministrstva, ki jih je povzela Europe 1, je bilo med aretiranimi skoraj 90 odstotkov polnoletnih oseb. Velik del predstavljajo mladi moški, stari od približno 18 do 30 let.
To je pomembno predvsem zato, ker so se protesti prvotno začeli med dijaki. Gimenez zato poudarja, da najhujšega nasilja ni mogoče preprosto pripisati mladim, ki so na ulice odšli zaradi razmer v izobraževanju.
Podobne taktike Črnega bloka so francoski policisti spremljali že med protesti rumenih jopičev, ki so državo pretresali od leta 2018.
Policijski sindikat zahteva ostrejši odziv
Jean-Christophe Couvy, generalni sekretar sindikata Unité, je medtem opozoril na posledice morebitnega preblagega kaznovanja storilcev.
Prepričan je, da bi moralo pravosodje na nasilje odgovoriti odločno, saj bi lahko občutek nekaznovanosti spodbudil nove izgrede.
Francija se tako ne sooča več zgolj z vprašanjem, kako preprečiti novo nasilje, temveč tudi, kako zaščititi pravico do mirnih protestov in hkrati preprečiti, da bi jih posamezne nasilne skupine izkoristile za svoje cilje.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
