Garje izpod nadzora? Število okužb v Ljubljani hitro narašča!

Če ste v zadnjem času opazili nenaden srbež, predvsem ponoči, majhne rdeče izpuščaje na koži in občutek, da nekaj plazi pod povrhnjico, niste edini. Garje, nekoč redka nadloga, postajajo vse pogostejši zdravstveni problem v Sloveniji. Številke, ki jih beleži Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so skrb vzbujajoče – samo januarja 2025 so prejeli 92 prijav, decembra 2024 jih je bilo blizu 60, kar pomeni skok za več kot 50 % v le nekaj mesecih!

A to še ni vse – leto 2024 je bilo eno najbolj alarmantnih doslej, saj je bilo zabeleženih kar 805 primerov garij, kar pomeni 41-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Posebej izstopajo tujci, pri katerih so zabeležili kar 638 primerov, večinoma v ljubljanski zdravstveni regiji. Je razlog v večji gneči v nastanitvah, težjem dostopu do zdravstva ali nepoznavanju simptomov? Strokovnjaki opozarjajo, da ni enega samega dejavnika – gre za skupek okoliščin, ki ustvarjajo idealne pogoje za širjenje bolezni.

Kje se garje širijo najhitreje? Pogoste žariščne točke

Čeprav lahko garje prizadenejo prav vsakega posameznika, ne glede na življenjski slog, higieno ali socialni status, so določene skupnosti še posebej izpostavljene. V zadnjih dveh letih so izbruhi garij pogosto beleženi v:

• Domovih za starejše – kjer se bolezen zaradi stikov pri oskrbi in skupnih prostorov hitro širi.
• Zaporih – kjer tesni prostori omogočajo hitrejši prenos okužbe.
• Šolah in vrtcih – otroci pogosto pridejo v stik med igro, okužba pa se nato prenese na celotno družino.
• Dijaških in študentskih domovih – souporaba posteljnine, brisač in dolgotrajni tesni stiki povečajo tveganje.
• Azilnih domovih in nastanitvah za migrante – kjer pogosto prihaja do bivanja v večjih skupinah z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe.

Takojšnje ukrepanje je ključno – ko se garje pojavijo v enem gospodinjstvu, morajo zdravljenje sočasno opraviti vsi družinski člani, sicer se okužba hitro ponavlja. Če en družinski član prepozno prepozna simptome ali ignorira zdravljenje, se krog ponovi in bolezen se širi dalje.

Kako prepoznati garje? Pogosti simptomi, ki jih ne smete prezreti

Glavni simptom garij je izjemno srbenje, ki je najhuje ponoči. Razlog? Pršica Sarcoptes scabiei, ki povzroča bolezen, se pod kožo zavrta in odlaga jajčeca – imunski sistem reagira s srbenjem in izpuščaji.

Mitsubishi Electric, toplotne črpalke v deljeni izvedbi

Ko govorimo o sodobnem, energetsko varčnem ogrevanju, je ena prvih asociacij Mitsubishi Electric. Njihove toplotne črpalke zrak–voda že več kot petnajst let prinašajo toplino slovenskim domovom

Bolezen ima pogosto značilne kožne spremembe:

• Rdečkaste izbokline in mehurčki, predvsem med prsti na rokah, na zapestjih, v pregibih komolcev, v pazduhah, okoli pasu in na zadnjici.
• Vidni drobni rovi v koži – bele ali sive linije, kjer se pršice gibljejo.
• Okužbe zaradi praskanja – bakterije lahko vstopijo v ranice in povzročijo dodatna vnetja ali celo gnojne okužbe kože.

Veliko ljudi garje zamenja z alergijami ali ekcemi in jih zdravijo napačno – s kremami proti suhi koži, antihistaminiki ali celo kortikosteroidi, ki simptome le omilijo, ne pa odpravijo vzroka. Prava diagnoza in pravočasno zdravljenje sta zato ključnega pomena.

Kako poteka zdravljenje? Brez doslednosti ne gre!

Obstajajo učinkovita antiparazitska zdravila, a uspeh zdravljenja je odvisen od discipline bolnika. Vsakogar v istem gospodinjstvu je treba zdraviti hkrati, sicer se okužba ne bo izkoreninila.

Postopek zdravljenja običajno vključuje:

• Uporabo posebnih krem ali losjonov (npr. permetrin), ki jih je treba nanesti na celotno telo, od vratu navzdol, in pustiti delovati vsaj 8–12 ur.
• Sočasno zdravljenje vseh oseb v stiku z okuženim, tudi če ne kažejo simptomov.
• Temeljito pranje posteljnine, oblačil in brisač pri temperaturi nad 60°C.
• Predmeti, ki jih ni mogoče oprati (npr. plišaste igrače), morajo ostati zaprti v plastični vreči vsaj 72 ur, saj pršice brez gostitelja ne preživijo dlje kot tri dni.

Kaj se zgodi, če se garje ne zdravijo? Srbenje ne bo minilo samo od sebe – okužba se bo širila naprej in lahko povzroči resne zaplete, kot so bakterijske okužbe kože, ekcemi ali celo sekundarne infekcije, ki zahtevajo antibiotike.

Miti o garjah: Kaj je res in kaj ne?

Mit #1: Garje dobijo samo tisti, ki ne skrbijo za higieno.
– Napačno! Pršica Sarcoptes scabiei ne izbira med čistimi in manj čistimi ljudmi – lahko prizadene kogarkoli.

Mit #2: Če se pogosto tuširam, ne morem dobiti garij.
– Napačno! Pršica živi pod kožo in se s tuširanjem ne odstrani.

Mit #3: Če me nekaj srbi, sigurno nimam garij, saj jih imajo le ljudje v zaprtih skupnostih.
– Napačno! Garje se pogosto širijo med družinskimi člani in prijatelji, tudi zunaj skupnih bivališč.

Preprečevanje: Kako se zaščititi pred okužbo?

• Izogibajte se dolgotrajnemu fizičnemu stiku z okuženimi osebami.
• Ne uporabljajte tujih oblačil, brisač ali posteljnine.
• Če je nekdo v vašem gospodinjstvu okužen, preventivno operite vse tkanine in razkužite posteljo.
• Če se v šoli, domu za starejše ali na delovnem mestu pojavi izbruh, je nujno hitro ukrepanje celotne skupnosti.

Zakaj moramo ukrepati takoj?

Garje niso samo nadloga, ampak resna zdravstvena težava, ki se lahko hitro razširi. Če simptome prepoznamo pravočasno in se zdravimo odgovorno, lahko širjenje okužbe preprečimo. Slovenija že beleži alarmanten porast primerov, zato je ključno, da se o bolezni govori, da se je ljudje ne sramujejo in da ukrepajo takoj.

Pripravil: E. K. Vir: NIJZ, Freepik