Glas razuma na temo evtanazije: “Moja naloga je, da depresivnim, žalostnim in bolnim pomagam poiskati luč, ne temo!”
Na referendumu 23. novembra se bomo volivci odločali o vprašanju, ali smo za to, da začne veljati Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. To pomeni, da ne glasujemo o splošni ideji evtanazije kot taki, temveč izključno o tem konkretnem zakonskem predlogu, ki ga je sprejel Državni zbor.
LJUBLJANA – V luči prihajajočemu referendumu se oglaša vse več posameznikov in strokovnjakov. Tokrat na Facebooku svoje razmišljanje deli dr. Matej Tušak, ki opozarja na naravo razprave in pomanjkljivosti predlaganega zakona.
Poudarja, da so razprave o evtanaziji vedno močno čustveno zaznamovane:
»Intenzivna čustva spremljajo diskusijo zato, ker se odločamo o najvišji vrednoti – človekovem življenju.«
Po njegovem bi moral proces priprave zakona potekati med vrhunskimi strokovnjaki različnih področij, ne pa v hitrosti in med laiki:
»Za pripravo zakonskih osnov bi morala diskusija potekati med kompetentnimi ljudmi – najvišjimi avtoritetami medicine, psihologije, filozofije, sociologije, prava in etike.«
»Nič od tega ni bilo narejeno.«
Izpostavlja tudi, da številna strokovna združenja zakonu nasprotujejo in opozarjajo na nevarnost zlorab ter nesodelovanje pri pripravi:
»Praktično večina strokovnih združenj se postavlja proti zakonu in poudarja, da ga ne bodo izvajali, ker niso bili vključeni v pripravo.«
Glavno sporočilo njegovega zapisa pa je, da se ljudi poziva k razmisleku o tem, o čem pravzaprav odločajo:
»Na referendumu se ne odločamo o smiselnosti evtanazije, ampak o tem konkretnem predlogu zakona.«
»Zakon je slab, nedorečen in strokovno nesprejemljiv.«
V zaključku dr. Tušak zapiše še osebno stališče:
»Jaz ne bom prevzel odgovornosti za smrti, ki bi bile posledica takega zakona. Moja naloga je, da depresivnim, žalostnim in bolnim pomagam poiskati luč, ne temo.«
23.11.
Na referendumu 23. novembra se bomo volivci odločali o vprašanju, ali smo za to, da začne veljati Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. To pomeni, da ne glasujemo o splošni ideji evtanazije kot taki, temveč izključno o tem konkretnem zakonskem predlogu, ki ga je sprejel Državni zbor.
Predlog zakona določa, da bi lahko posameznik, ki trpi zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajnega, neznosnega trpljenja, za katerega ni več sprejemljivih možnosti lajšanja, zaprosil za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Postopek bi se začel pri zdravniku, pacient pa bi moral biti sposoben odločanja in popolnoma seznanjen z vsemi možnostmi zdravljenja in paliativne oskrbe. V postopku bi sodelovali lečeči zdravnik, neodvisni drugi zdravnik in psihiater, končno odločitev pa bi sprejela posebna državna komisija, ustanovljena prav za ta namen. Izvedba bi bila krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zakon tako uvaja možnost prostovoljnega končanja življenja v strogo določenih okoliščinah, vendar je v javnosti veliko razprav o njegovi ustreznosti, strokovni podlagi in morebitnih tveganjih. Na referendumu se torej odločamo o tem, ali tak zakon sprejmemo ali ne.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
