Glasba, identiteta in politika: koliko glasov lahko še premakne Thompson?

29. dec. 2025, ob 09.14
371
110 SEK

V Zagrebu se pred prihajajočimi lokalnimi volitvami znova odpira zanimivo vprašanje, koliko lahko v politiki pomeni glasba in z njo povezana simbolika. V ospredju se je znašla številka 222.000 volivcev, ki jih nekateri omenjajo kot potencialno bazo podpornikov pevca Marka Perkovića Thompsona. Če bi se ta krog volivcev res množično premaknil v eno smer, bi lahko, vsaj na papirju, občutno vplival tudi na položaj aktualnega župana Tomislava Tomaševića.


Thompson je na Hrvaškem več kot samo glasbenik. Okoli njega se hitro zbere množica, njegovi koncerti so pogosto bolj dogodek kot navaden nastop, besedila pa imajo močno domoljubno in čustveno noto. Del javnosti ga vidi kot simbol tradicionalnih vrednot in narodne identitete, pa tudi kot nekakšen odgovor na bolj liberalne politične tokove. Ravno zato se že dolgo pojavlja isto vprašanje, ali ta kulturna teža v resnici seže tudi do volilnih skrinjic.

Zagreb je pri tem poseben teren. Tomašević je nazadnje zmagal z izrazito podporo urbanega, mlajšega in bolj progresivnega dela volilnega telesa. Če bi se pred volitvami močneje prebudil tudi bolj konservativen blok, bi se razmerje sil lahko precej drugače izrisalo. Seveda pa je številka 222.000 bolj ocena, izračun iz obiska koncertov in splošne podpore, ki jo Thompson ima po državi. In tukaj je ključ, koncertni navdušenci še ne pomenijo nujno enotnih volivcev. Vprašanje je, koliko teh ljudi bi se res odločilo za isto politično izbiro in ali sploh obstaja kandidat, ki bi jih znal zbrati pod eno streho.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«
Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr
Glasba, identiteta in politika: koliko glasov lahko še premakne Thompson?
Foto: Thompson Vir: Instagram

Politični analitiki opozarjajo, da glasbeni okus še ne pomeni avtomatične politične lojalnosti. Marsikdo posluša Thompsona iz kulturnih ali čustvenih razlogov, ne pa nujno zaradi jasne politične opredelitve. Poleg tega je Zagreb specifično okolje, kjer se podeželske in mestne vrednote pogosto prepletajo, a tudi trčijo.

Tomašević medtem gradi podobo župana, ki stavi na transparentnost, okoljske projekte in spremembe v mestnem upravljanju. Njegovi podporniki poudarjajo rezultate in drugačen slog vodenja, nasprotniki pa mu očitajo ideološko ozkost in odtujenost od dela prebivalcev.

Ali lahko torej ena glasbena scena prevesi tehtnico na volitvah? Verjetno ne sama po sebi. A razprava razkriva nekaj drugega: v Zagrebu se ne odloča le o županu, temveč tudi o tem, kakšno mesto želi biti prestolnica in katere vrednote bodo v njej prevladale.

Pripravil: J.P.

Vir: Index, Jutarnji list

371
110 SEK