Golob in Vrečko pod drobnogledom: Se zapletata v izjavah o javnem zdravstvu?
LJUBLJANA – V zadnjih dneh so se v javnosti ponovno razvneli očitki o preusmerjanju pacientov iz javnih zdravstvenih ustanov v zasebne ambulante, kar je dvignilo veliko prahu in sprožilo kritične odzive. Poslanka Jelka Godec je opozorila na izjave ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko in predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki sta na ta vprašanja odgovorila na način, ki ni pomiril javnosti, temveč sprožil dodatne dvome o transparentnosti in etičnosti zdravstvene politike v Sloveniji.
Ministrica Vrečko: »Takšnega preusmerjanja ne sme več biti«
Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, ki je tudi koordinatorica Levice, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija septembra podala izjavo, ki je močno odmevala. Kot je dejala, bi bilo treba omejiti možnost, da zdravstveni delavci istočasno delajo v javnem in zasebnem sektorju. Po njenem mnenju nekdo, ki dela v javni zdravstveni mreži, “ne more istočasno delati še za zasebnike, čiste zasebnike, ki jim je treba storitve plačevati.” Dodala je, da je to nekaj, kar se je verjetno že zgodilo mnogim bolnikom, vključno z njo, ko ji je zdravnik rekel, naj pride na pregled v zasebno ambulanto.
“Ko ti zdravnik reče: ‘Pridi naslednji teden v samoplačniško ambulanto,’ ne sme več priti,” je opozorila Vrečko. Ta izjava je izpostavila dolgoletne težave bolnikov, ki v javnem zdravstvu naletijo na dolge čakalne vrste, medtem ko jim zdravniki pogosto ponujajo obravnavo v zasebnem sektorju – seveda proti plačilu.
Godčeva: Ministrica zdaj ne želi več odgovarjati na vprašanja
Ko je poslanka Jelka Godec v javnosti izpostavila to izjavo in postavila vprašanja o tem, kdaj in kje je ministrica Vrečko doživela takšno situacijo ter kako se je na “ponudbo” odzvala, pa je ministrica dejala, da to področje ni v njeni pristojnosti. “Ministrica ni več pristojna za odgovor,” je kritično zapisala Godčeva, ki meni, da bi se Vrečko morala bolj jasno opredeliti do vprašanja in pojasniti, kako kot javna funkcionarka gleda na prakso preusmerjanja pacientov.
Ministrica za kulturo @AstaVrecko, ki je tudi koordinatorica @strankalevica v začetku septembra v oddaji Odmevi na TV Slovenija v zvezi z novelo Zakon o zdravstveni dejavnosti izjavi: »Nekdo, ki je v javni zdravstveni mreži, ne more istočasno delati še za zasebnike, čiste… pic.twitter.com/uXwUfIalfQ
— Jelka Godec (@jelka_godec) November 7, 2024
Premier Golob: Plastični primeri, a brez konkretnih podatkov
Podoben odziv je Godec doživela tudi s strani predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Premier je v oddaji Odmevi 12. septembra podal plastičen primer o preusmerjanju pacientov v zasebne ordinacije. Dejal je: “Dal bom zelo plastičen primer. Ta zakon v celoti ukinja prakse, ko je bil neki zdravnik zaposlen v javni bolnišnici, tam je malo delal, lahko celo nič, preusmerjal svoje paciente v svojo zasebno ordinacijo in tam brez problema, včasih samoplačniško, včasih za javni denar opravljal iste storitve, ki jih nekako ni zmogel v bolnišnici.”
Ko je poslanka Godčeva zahtevala dodatna pojasnila o primerih, na katere se je premier skliceval, je Golob pojasnil, da so mu informacije posredovali predstavniki Združenja pacientovih pravic, vendar pa zaradi varstva osebnih podatkov ni mogel razkriti podrobnosti. Godec je bila kritična do tega odgovora in se spraševala, zakaj vlada ne more biti bolj transparentna glede tako občutljivih vprašanj.
Ali resnično obstajajo konkretni primeri?
Vprašanje, ki ga postavlja Godčeva in s katerim se strinjajo mnogi državljani, je, zakaj premier in ministrica nista pripravljena razkriti konkretnih primerov. Očitki o preusmerjanju pacientov v zasebne ambulante niso novi, a zdi se, da javnost vse bolj zahteva konkretne dokaze o teh primerih, ne pa zgolj posplošenih navedb. Ali vlada namerava raziskati in javno predstaviti primere, kjer bi bilo takšno preusmerjanje dokazano?
Etika in pravičnost v zdravstvu – ali obstajajo rešitve?
Etično vprašanje, ki ga sproža ta razprava, je, ali je pravično, da bolniki, ki ne zmorejo ali ne želijo plačati za zasebne storitve, v javnem sistemu čakajo bistveno dlje na enake zdravstvene storitve. “Kako je mogoče, da zdravnik v javnem zdravstvu nima časa za bolnika, isto storitev pa lahko takoj ponudi kot samoplačniško?” se sprašujejo kritiki.
Združenje pacientovih pravic že dolgo opozarja, da so številni bolniki v javnem sistemu postavljeni v slabši položaj, saj ne morejo dostopati do enakih storitev v enakem časovnem okviru. Vlada sicer trdi, da si prizadeva za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev in zmanjšanje čakalnih dob, vendar pa skeptiki menijo, da so takšne obljube daleč od realnosti.
Prihodnost zdravstvene reforme v Sloveniji
Vladne napovedi o zdravstveni reformi vključujejo cilje, kot so večja transparentnost, boljši pogoji za javne uslužbence in zmanjšanje odvisnosti od zasebnih storitev. Ali bo reforma res zagotovila enakopravno obravnavo za vse državljane? Mnogi dvomijo, saj se zdi, da javni in zasebni sektor v Sloveniji vse bolj prepletata, kar bi lahko dolgoročno oslabilo zaupanje v javno zdravstvo.
Za zdaj ostaja vprašanje, ali bo vlada lahko zagotovila, da bodo pacienti imeli enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, ali pa bodo številni še naprej prisiljeni iskati pomoč v zasebnem sektorju, čeprav za višjo ceno. Godčeva je izrazila upanje, da bo vlada na to temo sprejela konkretne ukrepe, ki bodo zaščitili pravice bolnikov in zagotovili enak dostop do storitev v javnem zdravstvenem sistemu.
Ali bodo bolniki dobili odgovore?
Zadnja razkritja in javne razprave kažejo na globoko nezaupanje v delovanje slovenskega zdravstvenega sistema, še posebej glede prepletanja javnega in zasebnega sektorja. Ali bodo odgovorni pojasnili svoje stališče in sprejeli ukrepe, ki bodo v prid bolnikom? Javnost pričakuje odgovore, a se zdi, da bodo ti odgovori še nekaj časa ostali v domeni politike, daleč od vsakdanjih težav bolnikov.Napisal: N. Z.
Vir: X, www
