Golob obljubil pomoč družinam umrlih rudarjev – a kaj so dejansko prejeli?
Slovenijo je januarja 2025 pretresla nesreča v Premogovniku Velenje, ki je zahtevala tri življenja. 28-letni Mitja Stropnik, 33-letni Dejan Črep in 49-letni Aleksander Judež so postali žrtve nepredvidljive narave, ko je v jami Preloge vdor mokre gline zasul delovni rov in jim onemogočil pobeg. Dogodek je globoko prizadel ne le njihove sodelavce, temveč celotno rudarsko skupnost in državo.
V znak sočutja in spoštovanja je vlada 24. januar razglasila za dan žalovanja, a besede so eno, dejanja pa drugo – in prav zato smo preverili, ali so bile obljube pomoči, ki jih je premier Robert Golob podal dan po nesreči, tudi dejansko uresničene.
Obljube ob tragediji: kaj je Golob zagotovil?
Ob nesreči je bil eden izmed glavnih poudarkov predsednika vlade, da družine umrlih ne bodo ostale same. Ker Premogovnik Velenje sodi pod državno okrilje, je premier zagotovil, da bo vlada podprla vse ukrepe, ki jih bo rudnik sprejel za pomoč svojcem preminulih rudarjev.
“Vodstvo premogovnika in država bosta poskrbela za to, da družine ne ostanejo same,” je takrat dejal Golob.
Prav tako je pomoč napovedal direktor Premogovnika Velenje, Marko Mavec, ki je ob tragediji dejal, da rudnik nima sistemskega postopka za tovrstne primere, a da bo pomoč prilagojena individualnim potrebam vsake družine. Omenil je štipendije za otroke, finančno podporo in možnost zaposlitve za svojce.
Kako se obljube uresničujejo?
Po skoraj štirih tednih od nesreče smo preverili, kaj od teh obljub je že bilo uresničenih in kako konkretna je ta pomoč.
V kabinetu predsednika vlade zagotavljajo, da dogovor ostaja prioriteta, družine pa naj bi prejele podporo, prilagojeno njihovim potrebam.
“Predstavniki vlade so v stalnem stiku z vodstvom Premogovnika Velenje, ki je v neposrednem dialogu z družinami in jim ponuja vso potrebno podporo,” so odgovorili iz premierjevega kabineta.
Poudarili so, da se pomoč ne bo ustavila pri enkratnem znesku, temveč bo šlo za dolgoročno podporo, predvsem v obliki štipendij za otroke preminulih, finančne podpore za starše umrlih rudarjev in pomoč pri zaposlitvah, če bodo otroci v prihodnosti želeli delati v rudniku.
Toda kako konkretni so ti ukrepi v praksi? So družine že prejele pomoč ali gre le za zagotovila, ki bodo morda ostala zgolj na papirju?
Primeri iz preteklosti – rudarska skupnost zna poskrbeti za svoje
Da rudarska skupnost v Sloveniji ne pozabi na svoje ljudi, potrjujejo primeri iz preteklosti.
Tanja Prvinšek, hči rudarja, ki je leta 1973 izgubil življenje v Premogovniku Trbovlje, se še danes spominja, kako je rudnik poskrbel za družine preminulih. Vsako leto so jih peljali na morje, dobili so finančno podporo in celo premog za ogrevanje domov.
“Za nas so poskrbeli tako finančno kot tudi na druge načine. Vsako leto so nas peljali na Rab, kjer so nam prvi dan dali kuverto, da smo si lahko kaj kupili,” pripoveduje Prvinškova.
Bo tudi tokrat pomoč res dolgoročna?
Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je: Ali bo tudi tokrat rudarska skupnost, skupaj z državo, pokazala enako solidarnost in poskrbela za družine umrlih?
Premier zagotavlja, da bo pomoč zagotovo prišla – toda bo res tako celovita, kot so jo predstavili?
Glede na pretekle obljube se marsikdo upravičeno sprašuje, ali bo čez nekaj mesecev še kdo govoril o teh družinah, ali pa bodo postopoma potisnjene v ozadje.
Pripravil: E. K. Vir: Metropolitan, Premogovnik Velenje
