Golobova vlada na zadnji seji o uspehih, Bruselj pa Sloveniji medtem prižiga rdeči alarm
Vlada Roberta Goloba se je na zadnji seji mandata poslovila z naštevanjem dosežkov, reform in velikih projektov. A prav v istem trenutku Slovenijo iz Bruslja lovijo precej manj prijetne številke: javnofinančni primanjkljaj naj bi letos presegel mejo treh odstotkov BDP.
Zadnja seja, leporečje in prazni stoli SD
Vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, se je danes sestala na svoji zadnji seji. Mandat je začela 1. junija 2022 z velikimi obljubami o reformah, učinkovitejši državi in stabilni prihodnosti. Štiri leta pozneje so ministri iz kvote Svobode ob prihodu na vlado poudarjali, da so delali dobro in da svoje resorje zapuščajo v dobri formi. Na seji pa ni bilo ministrov iz kvote SD, kar je ob političnem slovesu vlade delovalo več kot pomenljivo.
Robert Golob, Luka Mesec in Matej Arčon naj bi po seji predstavili ključne ukrepe mandata 2022–2026 za, kot pravijo, stabilno, razvojno in odporno Slovenijo. Zveni lepo. Skoraj prelepo. A ravno tu se zgodba zalomi: medtem ko odhajajoča vlada razlaga, kako uspešna je bila, Bruselj gleda v številke, ne v politične govore.
Bruselj ne posluša rožic, ampak bere proračun
Evropska komisija je v spomladanski napovedi ocenila, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. To pomeni, da naj bi Slovenija presegla triodstotno maastrichtsko mejo, ki je ena ključnih evropskih fiskalnih varovalk.
Ta meja ni politična kaprica. Države članice EU so se zavezale, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP, javni dolg pa naj bi ostal pod 60 odstotki BDP. Ko država to mejo prebije, se odpre vprašanje postopka zaradi čezmernega primanjkljaja in pritiska po ukrepih za konsolidacijo javnih financ.
Reforme ali račun, ki prihaja za njimi?
Golobova vlada bo med dosežke štela zdravstveno, plačno in pokojninsko reformo, dolgotrajno oskrbo, infrastrukturne projekte, drugi tir, tretjo razvojno os in obnovo po poplavah. Toda za državljane ostaja bolj preprosto vprašanje: ali se zaradi tega živi lažje?
Plače v javnem sektorju, socialni transferji, tekoči odhodki države in novi sistemi financiranja imajo svojo ceno. In ko vlada odhaja z besedami o stabilnosti, številke kažejo, da bo račun ostal tistim, ki prihajajo za njo – in seveda davkoplačevalcem.
Slovo z nasmehi, za njim pa rdeče številke
Zadnja seja Golobove vlade je zato več kot protokolarno slovo. Je trenutek, ko se politična samopodoba trči z realnostjo javnih financ. Eni bodo govorili o stabilnosti, drugi o zamujenih reformah, tretji o praznih stolih SD. A Bruselj bo, hladno in brez čustev, gledal predvsem eno stvar: ali je Slovenija še znotraj pravil ali pa je že stopila čez rob.
Pripravil: I.M.
Vir: STA, Omrežje X, Facebook
