Gradnja brez dovoljenj? Ta primer razkriva, kako sistem pri nas (ne) deluje
MARIBOR – Kamp, ki je bil postavljen brez ustreznih dovoljenj, se pospešeno podira. Mobilne enote so že odstranjene in čakajo na končni odvoz.
Zgodba tega kampa se vleče že leta. Dolgi pravni postopki, poskusi legalizacije, odločba inšpekcije – zdaj pa končno akcija. Po besedah direktorja podjetja Eurotas hoteli, Aleksandra Pinterja, so se priprave na odstranitev začele že pred prazniki, zdaj pa so mobilne enote demontirane in čakajo na transport.
NA TERENU SE DOGAJA
Kdor gre mimo, takoj opazi spremembe – kup materiala, ki je bil prej del mobilnih hišic, dokazuje, da se dela ne ustavljajo. Nekatere enote še stojijo, a so brez priključkov, brez najemnikov. Očitno samo še čakajo na tovornjake, ki jih bodo odpeljali.
“Vse mobilne enote smo takoj po prejemu inšpekcijske odločbe umaknili iz prodaje in jih izklopili iz infrastrukture. Poskušali smo urediti status, vendar neuspešno, zato zdaj vzpostavljamo prvotno stanje,” je za Info360 povedal Pinter.
S tem ne skriva nezadovoljstva. Trdi, da nikoli ni šlo za klasičen kamp, ampak za dislocirane hotelske enote – koncept, ki v turizmu postaja vse bolj priljubljen. “Gre za trend v hotelski industriji, kjer gostje zahtevajo več zasebnosti in butične namestitve,” pravi.
KAKO JE MOGOČE, DA PODJETJE DOBIVA DRŽAVNE SUBVENCIJE?
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je podjetju Eurotas hoteli odobrilo 766.443,76 evra za prizidek hotela Arena v Mariboru. Skupna vrednost investicije? 1.843.659,45 evra.
In tu se pojavi ključno vprašanje – kako lahko podjetje pridobi državne subvencije, čeprav ni spoštovalo odločb državnih organov? Spomnimo: inšpekcijska odločba o odstranitvi kampa je bila izdana že 28. avgusta 2019, vendar se je zadeva urejala šele zdaj.
Pinter odgovarja: “Sami bi si želeli še aktivneje razvijati naše produkte skladno z zakonodajo, a ker se na tem področju že več let ne premika veliko, se lahko investitor znajde v pravni vrzeli. Poudarjam pa, da nikoli nismo ignorirali odločb in smo od prvega dne status želeli urediti.”
Ampak vseeno – ali to opravičuje dejstvo, da se državne milijone deli podjetjem, ki delujejo na robu zakonodaje?
KAMP BREZ DOVOLJENJ NI OSAMLJEN PRIMER
Po podatkih STA je bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih odprtih več kot 100 primerov nezakonitih gradenj v turizmu. Kako je to mogoče?
Odgovor je preprost – postopki legalizacije so dolgi in zapleteni. Pogosto investitorji gradijo “na lastno odgovornost” in upajo, da bodo stvari kasneje uredili. V nekaterih primerih jim celo uspe.
Toda ta primer odpira novo razpravo: Ali bi morali biti postopki legalizacije hitrejši? Ali pa bi morala država strožje ukrepati proti tovrstnim primerom?
KAKŠNE SO POSLEDICE ZA TURISTIČNI SEKTOR?
Kljub odstranitvi kampa ostaja ključno vprašanje – kaj pomeni ta primer za prihodnost turizma?
Ena od možnosti je, da bo država poostrila nadzor nad turističnimi investicijami. Druga možnost? Da se bodo investitorji vseeno lotili podobnih projektov, a tokrat bolj previdno, z bolj premišljenim pristopom k pridobivanju dovoljenj.
Pinter: “Prihodnost turizma je v inovativnih rešitvah, vendar mora biti tudi zakonodaja prilagojena novim trendom. Upamo, da bo ta primer lekcija tako za investitorje kot za odločevalce.”
Se bodo iz te zgodbe kaj naučili? To bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da mobilnih enot tukaj kmalu ne bo več.
Pripravil: N. Z.
Vir: STA, Info360, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
