Ojoj, še ena ‘firma’ tik pred propadom? Poznamo jo vsi … Je to samomor evropskega gospodarstva?

14. nov. 2024, ob 11.03
Posodobljeno pred 20 dnevi
401
260 SEK

Evropa drsi v gospodarski propad, medtem ko ZDA povečujejo svojo prednost. Propad grozi tudi eni izmed nemških gigantov?

Bayer se sooča s padcem vrednosti delnic

Nemški gospodarski velikan Bayer AG se sooča z občutnim padcem vrednosti delnic, kar kaže na širše težave nemške industrije. Poleg avtomobilske industrije, ki je že pod močnim pritiskom, je zdaj na udaru tudi farmacevtski sektor. Bayer, globalno prepoznaven predvsem po izdelkih, kot je Aspirin, je v zadnjem letu izgubil skoraj 50 % vrednosti delnic, kar zbuja skrb za prihodnost nemškega gospodarskega vpliva.

V nadaljevanju predstavljamo dogajanje v širšem kontekstu, vezano na prihodnost evropskega gospodarstva, ki se bo nedvomno odražalo tudi na življenju v Sloveniji.

Nekoč izenačena gospodarstva sta danes ločena za polovico – v škodo Evrope.

Evropska unija je nekoč veljala za gospodarsko velesilo, ki se je lahko kosala z Združenimi državami Amerike. Danes je ameriško gospodarstvo kar 50 % večje od evropskega, kar sproža vprašanja o razlogih za ta “gospodarski samomor”, kot ga nekateri ekonomisti kritično imenujejo.

Politika varčevanja – evropska napaka?

Eden ključnih razlogov za evropski gospodarski zaostanek tiči v dolgoletni politiki varčevanja, ki jo je EU zasledovala po finančni krizi leta 2008. V času, ko so ZDA agresivno spodbujale rast in vlaganja, se je Evropa odločila za stroge omejitve v javnih financah in zmanjšanje izdatkov. Varčevanje je močno zaviralo gospodarsko rast, saj so države članice raje zmanjšale javno porabo kot spodbujale investicije in inovacije.

Nevidni zobni aparat, rešitev za popoln nasmeh
V današnjem svetu je estetika nasmeha postala pomembnejša kot kdajkoli prej. Popoln nasmeh ne izboljša le samozavesti, temveč tudi splošno kakovost življenja. Če razmišljate o ortodontskem zdr

ZDA so se usmerile v politiko vlaganj in tehnoloških inovacij, ki je pospešila rast in jim omogočila ohranitev globalnega vodstva. “Evropa je v bistvu plačala ceno za varčevanje,” je dejal ekonomist Jacob Kirkegaard iz bruseljskega think-tanka Bruegel (poroča Financial Times). Medtem ko so ZDA vlagale v gospodarstvo, so se evropske države borile z zmanjšanjem dolga, kar je dolgoročno oslabljalo njihovo konkurenčnost.

Še pregled, kako se je razlika spreminjala skozi leta:

Energetska odvisnost – slabost Evrope

Evropska unija se že dolgo sooča s težavo energetske odvisnosti, zlasti od ruskega plina. To se je izkazalo za ključno slabost, saj so cene energije v Evropi zaradi prekinitev dobav postale nepredvidljive in visoke. Prehod na obnovljive vire energije zahteva obsežne naložbe, kar dodatno obremenjuje proračune držav članic.

“Evropa plačuje za svojo naivno odvisnost od ruskega plina,” je poudaril analitik Simon Tagliapietra (poroča Politico). Kriza v Ukrajini je še povečala potrebo po energetski neodvisnosti, vendar so alternative drage in tehnološko zahtevne. ZDA pa imajo močan položaj zaradi lastnih zalog energije in proizvodnje, kar omogoča stabilnost cen in večjo konkurenčnost ameriških podjetij.

Pomanjkanje enotne gospodarske politike

Evropska unija se sooča tudi s problemom neusklajenih politik med državami članicami. Medtem ko ZDA delujejo kot enoten gospodarski sistem, EU še vedno združuje različne nacionalne interese, ki pogosto zavirajo učinkovito skupno delovanje. Gospodarska politika, ki bi morala pospeševati rast, je v Evropi razdrobljena, saj vsak član deluje po svoje.

“Evropa potrebuje enotno gospodarsko strategijo, če želi ohraniti konkurenčnost,” je opozoril ekonomist Daniel Gros iz Centra za evropske politične študije (CEPS). Evropska komisija sicer poskuša spodbuditi rast, a mnoge države članice se še vedno osredotočajo na svoje interese, kar vodi v neučinkovitost in počasne spremembe.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Slovenija, kot članica Evropske unije, neposredno občuti posledice teh neusklajenih gospodarskih politik. Povišane cene energije in stroški, povezani s prehodom na obnovljive vire, dodatno obremenjujejo slovensko gospodarstvo. Kljub temu, da ima Slovenija relativno stabilno gospodarstvo, ostaja odvisna od odločitev, sprejetih na ravni EU. Slovensko gospodarstvo je v veliki meri vezano na izvozne trge znotraj EU, zato je stabilnost evropskega gospodarstva ključna za njeno lastno rast.

Evropska politika varčevanja, ki jo Slovenija izvaja v skladu z evropskimi smernicami, dodatno zavira možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Vprašanje je, ali se lahko Slovenija kot majhna država dovolj hitro prilagodi globalnim izzivom in ohrani konkurenčnost v spreminjajočem se gospodarskem okolju.

Je evropski gospodarski samomor še mogoče preprečiti?

Analitiki menijo, da bi EU morala preusmeriti svojo gospodarsko politiko in vlagati več sredstev v inovacije in razvoj, če želi preprečiti nadaljnje zaostajanje za ZDA. Potrebne bi bile tudi spremembe na področju energetske politike, saj bi povečanje energetske neodvisnosti omogočilo nižje stroške in večjo stabilnost.

Evropa mora premagati politične razlike in postati bolj enotna v svojih gospodarskih odločitvah, da se bo lahko uspešno soočila s svetovnimi gospodarskimi izzivi. V nasprotnem primeru tvega, da bo ostala v primežu gospodarskega propada, medtem ko se ZDA vedno bolj oddaljujejo kot globalni voditelj.

Evropska unija stoji na razpotju: ali se bo odločila za gospodarske reforme in inovacije, ali pa bo še naprej drsela po poti gospodarskega samomora.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

401
260 SEK