Grozljivka v Mariboru: Zdravniki pozabili kirurško gazo v trebušni votlini pacientke!
Medicinske napake so žalosten, a resničen del zdravstvenega sistema, ki lahko pri pacientih povzročijo dolgotrajne fizične in psihične posledice. Ena takšnih napak je pozabljeni kirurški material v telesu pacienta po operativnem posegu. V pričujočem članku bomo obravnavali primer iz mariborske porodnišnice, kjer je bila med carskim rezom v trebuhu pacientke pozabljena gaza, kar je privedlo do resnih zdravstvenih zapletov in pravnih posledic.
Primer iz Maribora
Avgusta 2017 je bila v mariborski porodnišnici izvedena načrtovana operacija carskega reza pri sicer zdravi ženski. Po posegu je pacientka začela doživljati številne zdravstvene težave, vključno z glavoboli, neješčnostjo, slabostjo, napihnjenostjo in vnetji sečil. Konec leta 2019 je v predelu levega jajčnika zatipala bulo. Ultrazvočni pregled je pokazal prisotnost tumorja, ki ga je bilo treba odstraniti. Med operacijo oktobra 2020 so zdravniki odkrili, da je bil v njenem trebuhu pozabljen kirurški zloženec iz gaze, ki se je spremenil v fibrozno tvorbo in pritiskal na sosednje organe, kar je povzročalo omenjene težave.
Pozabljeni kirurški materiali, kot so gaze ali instrumenti, lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete. Tujek v telesu lahko sproži vnetni odziv, nastanek abscesov, fistul ali fibroznih tvorb, ki pritiskajo na sosednje organe. Simptomi se lahko pojavijo takoj po operaciji ali šele čez nekaj let, odvisno od lokacije in vrste pozabljenega materiala. V obravnavanem primeru je fibrozna tvorba povzročala pritisk na organe, kar je vodilo do simptomov, kot so napihnjenost, bolečine in vnetja.
Odškodninska tožba
Po odkritju napake se je pacientka odločila za odškodninsko tožbo proti zavarovalnici, pri kateri je bolnišnica zavarovana za odškodninsko odgovornost. Sodni izvedenec je potrdil, da je šlo za strokovno napako bolnišnice. Zavarovalnica je sprva ponudila 2.500 evrov odškodnine, kar je pacientka sprejela, vendar je menila, da je znesek prenizek. Zato je vložila tožbo, v kateri je zahtevala 13.000 evrov za telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem in začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter 5.000 evrov za pretrpljeni strah. Sodišče je njenemu zahtevku v celoti ugodilo.
Da bi preprečili tovrstne napake, so v kirurgiji uvedeni številni preventivni ukrepi. Med njimi je ključnega pomena natančno štetje kirurških instrumentov in materiala pred in po operaciji. Uporaba kontrolnih seznamov, radioloških pregledov ter uvedba standardiziranih postopkov lahko zmanjšajo tveganje za pozabljene predmete v telesu pacienta. Kljub tem ukrepom pa do napak še vedno lahko pride, zato je nenehno izobraževanje in ozaveščanje medicinskega osebja ključnega pomena.
Takšne so posledice
Poleg fizičnih posledic imajo takšne napake tudi globok psihološki vpliv na paciente. Občutki tesnobe, strahu, nezaupanja v zdravstveni sistem in depresije so pogosti. V obravnavanem primeru je pacientka doživljala nenehno zaskrbljenost zaradi svojega zdravja, strah pa se je še okrepil, ko je zatipala bulo in ni vedela, za kaj gre. Takšne izkušnje lahko trajno vplivajo na kakovost življenja posameznika.
Primer iz mariborske porodnišnice poudarja pomembnost natančnosti in doslednosti v kirurški praksi ter potrebo po učinkoviti komunikaciji med medicinskim osebjem in pacienti. Pozabljeni kirurški materiali lahko povzročijo resne zdravstvene in psihološke posledice, zato je ključnega pomena, da se takšne napake preprečijo z ustreznimi preventivnimi ukrepi in stalnim izobraževanjem zdravstvenega osebja.
Pripravil: N. Z.
Vir: www, Dnevnik.si
