Hrvaška v šolah uvedla obvezni predmet Umetna inteligenca – kaj to pomeni za slovenske dijake?
Zagreb – Hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje je napovedalo, da bo od šolskega leta 2026/2027 predmet »Umjetna inteligencija, od koncepta do primjene« uveden v vse razrede srednjih šol po državi. Program že poteka v okviru pilotnega izvajanja, trenutno ga izvajajo v 147 osnovnih in 93 srednjih šolah, vključenih je več kot 5.000 učencev in dijakov.
Program pripravila strokovna skupina
Predmet je za zdaj organiziran kot izvenšolska dejavnost za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole ter kot fakultativni predmet za dijake 2. in 3. letnika srednjih šol. Po potrditvi ministrstva bo od jeseni 2026 razširjen na vse srednje šole.
Kot poroča Jutarnji list, je Kurikul pripravila delovna skupina, ki jo sestavljajo učitelji različnih predmetov, pedagogi, strokovnjaki s področja računalništva, predstavniki gospodarstva ter organizacije CARNET. Trenutno poteka revizija programa na podlagi rezultatov eksperimentalnega izvajanja v šolskem letu 2024/2025. Revizija vključuje prilagoditve ciljev, učnih izidov, vsebin in metod poučevanja. Po navedbah ministrstva program najpogosteje izvajajo učitelji informatike, matematike in strokovnih predmetov, ki imajo na voljo dodatna izobraževanja in spletne seminarje.
Dodala je, da bi morala osnovna raven AI pismenosti postati del splošne kulture sodobnega izobraževanja: »Osnovna raven pismenosti na področju umetne inteligence, v smislu razumevanja, kaj umetna inteligenca je in kaj ni, kako se uporabljajo podatki, kako algoritmi sprejemajo odločitve ter kakšne so etične meje tehnologije, bi morala postati del splošne kulture sodobnega izobraževanja.«
Razprava tudi med slovenskimi uporabniki
Napoved je sprožila odzive tudi v Sloveniji. Na družbenem omrežju Facebook se je oglasil uporabnik Jan Macarol, ki je zapisal: »Pri njih nov predmet v šolah. Ne izbirni krožek za tri čudake v kleti, ampak obvezen del opreme za življenje.« V nadaljevanju je zapisal: »Od jeseni 2026 bo pri njih kurikul ‘Umjetna inteligencija, od koncepta do primjene’ postal stalnica v vseh razredih srednjih šol. Že zdaj ga pilotno izvajajo v 147 osnovnih in 93 srednjih šolah.«
V zapisu je izrazil tudi kritiko slovenskega pristopa k digitalizaciji ter ocenil, da slovenski šolski sistem po njegovem mnenju ne sledi dovolj hitro tehnološkemu razvoju. Med drugim je navedel: »Naš šolski sistem je očitno zastal v času, ko je bil višek tehnologije grafoskop.« Izjave predstavljajo osebno mnenje posameznika, objavljeno na družbenem omrežju.
Prednosti in izzivi uvedbe
Strokovnjaki kot prednosti uvedbe tovrstnega predmeta izpostavljajo razvoj kritičnega in analitičnega razmišljanja, razumevanje delovanja algoritmov ter etičnih vprašanj, povezanih z uporabo umetne inteligence. Hkrati opozarjajo na izzive, predvsem glede usposabljanja učiteljev in zagotavljanja enakih pogojev med šolami. Iz CroAI so poudarili, da umetna inteligenca ni zgolj programiranje, temveč vključuje razumevanje etike, družbenih učinkov, logičnega razmišljanja in interdisciplinarnega pristopa.
Različni pristopi držav k uvajanju umetne inteligence v izobraževanje
Uvedba umetne inteligence kot sistemskega predmeta v srednjih šolah odpira širše vprašanje, kako hitro se posamezne države prilagajajo tehnološkim spremembam. Evropska unija v zadnjih letih poudarja pomen digitalnih kompetenc, podatkovne pismenosti in razumevanja delovanja algoritmov kot ključnih znanj prihodnosti. Države članice pri tem ubirajo različne pristope: nekatere umetno inteligenco vključujejo kot samostojen predmet, druge kot vsebinski sklop znotraj informatike, matematike ali drugih predmetov. Ključno vprašanje ni le uvedba predmeta, temveč način izvedbe, usposobljenost učiteljev in dolgoročna sistemska podpora.
Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji?
V Sloveniji se vsebine, povezane z umetno inteligenco, že pojavljajo znotraj predmetov informatike, računalništva in različnih projektnih dejavnosti, vendar umetna inteligenca za zdaj ni uvedena kot samostojen obvezni predmet v vseh srednjih šolah. Razprava, ki se je odprla na družbenih omrežjih, tako odraža širše dileme o konkurenčnosti izobraževalnega sistema, hitrosti prilagajanja kurikulov ter pripravljenosti mladih na trg dela, kjer digitalne in AI kompetence postajajo vse pomembnejše. Nadaljnji razvoj bo pokazal, ali bodo države v regiji ubrale bolj usklajene ali različne poti pri vključevanju umetne inteligence v formalno izobraževanje.
Generacija 2030 – ustvarjalci ali zgolj uporabniki?
Ne gre več za to, kdo ima predmet AI. Gre za to, ali bo generacija 2030 znala umetno inteligenco razumeti, upravljati in kritično presojati ali pa jo bo samo pasivno uporabljala. To je razlika med državo, ki razvija tehnologijo, in državo, ki jo kupuje. Med gospodarstvom, ki ustvarja visoko dodano vrednost, in tistim, ki uvaža rešitve drugih. Če bodo hrvaški dijaki že v srednji šoli razumeli logiko modelov in omejitve algoritmov, bodo na univerzah in trgu dela startali nekaj korakov naprej. Ali Slovenija zaostaja? Morda še ne. A tempo razvoja ne čaka. Vprašanje ni, ali potrebujemo umetno inteligenco v šolah. Vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da jo uvajamo počasi. In to je odločitev, ki bo oblikovala naslednje desetletje.
Napisal: K. J.
Vir: Freepik, Jutarnji list, Facebook/Jan Macarol
