Igor Akrapovič se je oglasil: “Želite si več plače, ampak se boste morali pogledati v ogledalo in več delati!”…
Igor Akrapovič se je oglasil. Tri leta so minila od začetka vodenja vlade pod Robertom Golobom. V tem času se je Evropa soočala z energetsko krizo, zdaj pa smo priča še trgovinski vojni med ZDA in EU. Vprašanje je na mestu: kaj je vlada v tem obdobju naredila za našo odpornost doma? Je Slovenija res na pravi poti, ali pa se spopada z izzivi, ki jih morda ne naslavljamo dovolj?
Filozofija vlade in realnost gospodarstva
Predsednik vlade Robert Golob trdi, da koalicija deluje na prepričanju, da so javno zdravstvo, javno šolstvo ter močni socialni in podporni sistemi ključni za to, da je “Slovenija drugačna od naših sosed tudi znotraj Evrope, ker gradi družbo solidarnosti.” Poudarja, da bodo na tej poti vztrajali “ne glede na različna mnenja, ki prihajajo od drugod.”
Toda ali je modro ignorirati ta “različna mnenja”? Dejstva namreč kažejo na zaskrbljujoče trende: največji padec BDP-ja v EU in padec konkurenčnosti v regiji, na kar opozarja raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Hkrati Hrvaška aktivno vabi slovenska podjetja z ugodnejšo davčno politiko. Ali res živimo v iluziji, da je vse dobro, ali pa so to resnično zaskrbljujoči signali, ki jih ne smemo preslišati?
Opozorila iz gospodarstva
O teh vprašanjih sta spregovorila tudi Igor Akrapovič in Marko Bitenc, člana upravnega odbora SBC-ja (Slovenian Business Club), v nedavnem SBC podcastu.
Igor Akrapovič, uveljavljeni podjetnik, je v podcastu jasno opozoril:
“Mi vsi želimo povečati neto plačo, ampak se bomo morali Slovenci pogledati v ogledalo in več delati. Včasih smo imeli 5 – 6 % bolniških, zdaj pa od 9 do 12 %. Sodleavci morajo opravljati delo teh ljudi, ker jih ni. Slovenija se mora tudi v Evropi začeti izpostavljati. Ukvarjamo se s svetovnimi problemi, ki niso pri nas resnično v fokusu.”
Njegova izjava je sprožila burno razpravo o delovni etiki v Sloveniji in poudarila težave, s katerimi se soočajo podjetja.
Odzivi na Akrapovičevo izjavo so bili različni
Nekateri so menili, da je težava v prenizkih plačah, saj naj bi minimalno plačilo vodilo v minimalno delo. Zapisali so, da podjetniki ne bi smeli iskati “sužnjev” za svoje bogatenje. Drugi so se strinjali z Akrapovičem in poudarili problem ljudi, ki so na “borzi” ali “sociali”, a kljub temu delajo na črno, kar sistem dopušča.
Pojavila so se tudi opozorila, da je javna uprava postavila tako nizke standarde za delo, da nihče več ne želi delati v realnem gospodarstvu, še posebej v proizvodnji. Ugodnosti, kot so dopusti, bolniške in delo od doma z minimalnim naporom, naj bi bile v javnem sektorju tako privlačne, da se ne morejo primerjati z zahtevami v gospodarstvu. Poudarjena je bila tudi prevelika količina “brezveznih služb” in birokracije, ki naj bi ovirala napredek.
Plače, mentaliteta in socialne podpore
V razpravi se je izpostavilo tudi vprašanje mentalitete. Nekateri so menili, da višje plače niso dolgoročna rešitev, saj se ljudje nanje hitro navadijo in se vrnejo v ustaljeni način dela po nekaj mesecih. Problem naj bi bil v splošni mentaliteti in času, v katerem živimo. Po drugi strani pa so bili slišani glasovi, ki poudarjajo, da je za delavce, ki delajo fizično zahtevna dela za nizko plačo (npr. 1200 €), občutek krivice izjemno velik. Menili so, da takšno delo vodi v izgorelost in bolezen v starosti.
Potreba po samorefleksiji in aktivnem pristopu
Vse te izjave in podatki kažejo, da se Slovenija nahaja pred pomembnimi izzivi, ki zahtevajo odprto razpravo in resno samorefleksijo. Ali bomo kot družba sposobni pogledati v ogledalo in se soočiti s temi problemi, ali pa bomo še naprej vztrajali na poti, ki morda vodi v še večje težave? Vprašanje ostaja odprto. Ključno bo, kako se bo vlada odzvala na ta opozorila in ali bo pripravljena na potrebne prilagoditve za dolgoročno odpornost in blaginjo države.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook – SBC
