Inflacija upada, a zakaj je vse dražje?
Zadnje poročilo Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) prinaša mešane občutke. Inflacija se sicer umirja, a dolgoročni trendi kažejo povsem drugo sliko – življenje v Sloveniji je danes skoraj 28 % dražje kot leta 2015. Se spomnite, koliko ste takrat plačali za kavo v lokalu, položnico za elektriko ali tedenski nakup živil? Čeprav se je februarja letna inflacija znižala na 1,6 % (z januarskih 2 %), to ne pomeni, da smo na zeleni veji – podražitve preteklega desetletja so pustile globoke posledice.
Hrana in restavracije: vsakdanji strošek, ki vse bolj pritiska na denarnice
Hrana in brezalkoholne pijače so danes v povprečju 46 % dražje kot leta 2015, kar pomeni, da so družinski proračuni še bolj obremenjeni. Če ste pred desetimi leti za osnovni nakup mleka, kruha, jajc in nekaj zelenjave odšteli 50 evrov, danes enak nakup stane skoraj 73 evrov.
Seveda se razlikujejo tudi nakupovalne navade – če je v preteklosti veljalo, da ljudje večji del mesečnega proračuna namenijo za hrano, so danes stroški bivanja tisti, ki odtegnejo največ. A pozor – hrana je kategorično osnovna življenjska potreba, kar pomeni, da si je nihče ne more preprosto “privoščiti manj”, kot bi lahko rekli za nenujne storitve, denimo rekreacijo ali gostinske storitve.
Podražitve so še posebej občutne v restavracijah in hotelih – tam so se cene povišale za skoraj 46 %. Torej, če ste leta 2015 v lokalu za kavo in rogljiček odšteli 2,50 evra, lahko danes brez težav pričakujete račun za 4,50 evra ali več. To pomeni, da si ljudje obisk gostinskih lokalov in izlete privoščijo manj pogosto ali pa se preusmerjajo v cenejše alternative.
Elektrika in gorivo: občasne pocenitve, a dolgoročno navzgor
Električna energija, plin in drugo gorivo so kategorija, kjer so se cene v zadnjih mesecih celo znižale – februarja za 20,1 %, kar je eden redkih svetlih žarkov v tej statistiki. A če pogledamo dolgoročno, se tu skriva eden največjih kontrastov: leta 2022 smo videli eksplozivne podražitve energentov, zaradi katerih so gospodinjstva plačevala položnice, ki so bile tudi dvakrat ali trikrat višje kot leto pred tem.
Sedanje znižanje cen elektrike je tako predvsem posledica regulacijskih ukrepov, ki so omrežnino postavili na nižjo raven. A vprašanje ostaja: kako dolgo bo to trajalo? Kdor se še spomni obdobja pred letom 2015, ve, da so bile cene elektrike tedaj znatno nižje kot danes, čeprav ni bilo nobenih večjih energetskih kriz. Zato ni čudno, da se ljudje sprašujejo, ali bo čez nekaj let elektrika znova postala luksuz.
Zdravstvo, rekreacija, alkohol – nižji dohodki, višji stroški
Storitve v zdravstvu so danes za 30 % dražje kot pred desetletjem, kar pomeni, da imajo tisti z nižjimi dohodki še večje težave pri dostopu do nekaterih zdravstvenih storitev, predvsem pri samoplačniških pregledih. Tudi rekreacija in kultura sta doživeli znaten skok – cene v teh sektorjih so se zvišale za 24 %, kar pomeni, da si mnogi ljudje danes redkeje privoščijo športne aktivnosti ali kulturne dogodke, kot bi si jih pred leti.
Posebej zanimiv je tudi podatek o podražitvah alkoholnih pijač in tobaka, ki so danes za 35 % dražji. Razlog? Deloma višji trošarini, deloma pa splošni trend rasti cen v trgovinah in lokalih. Nekateri opažajo, da se zaradi tega povečuje tudi čezmejno nakupovanje – prebivalci obmejnih regij (zlasti na Štajerskem in Primorskem) pogosto kupujejo alkohol in tobak v Avstriji ali Italiji, kjer so cene konkurenčnejše.
Kakšna je prihodnost? Stabilizacija ali nova rast cen?
Analitiki pravijo, da se bo inflacija v letu 2025 verjetno umirila, a to ne pomeni, da se bodo cene znižale – le rasle bodo počasneje. Banka Slovenije napoveduje letno inflacijo okoli 2,2 %, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa 2,7 %, kar pomeni, da bo letošnje leto v znamenju upočasnjene rasti cen, a ne pocenitev.
Toda ne smemo pozabiti na zunanji vpliv trga dela. Ker se v Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem delovne sile, podjetja dvigujejo plače, da bi obdržala zaposlene – a višje plače pomenijo tudi večje stroške za delodajalce, kar se pogosto prelije v višje cene storitev in izdelkov.
Prav tako ostaja odprto vprašanje, kako se bo vlada odzvala na socialne pritiske. Ljudje s povprečnimi ali nižjimi dohodki namreč težko sledijo rasti cen, kar vodi v zahteve po novih subvencijah ali regulacijskih ukrepih – a ti se pogosto financirajo prav z višanjem davkov in prispevkov, kar dolgoročno ustvarja začarani krog inflacije.
Življenje je dražje – in kmalu bo še dražje
Čeprav trenutni podatki kažejo na umirjanje inflacije, to ne pomeni, da se cene ne bodo več zviševale. Dejstvo je, da so osnovni življenjski stroški danes občutno višji kot pred desetletjem, pri čemer so najbolj prizadeti tisti z nižjimi dohodki, ki za enake dobrine plačujejo vedno večji delež svojih prihodkov.
Kaj lahko naredimo? Zaenkrat ne kaže, da bi se cene hrane, goriva ali stanovanj bistveno znižale, kar pomeni, da se bodo morali potrošniki še naprej prilagajati – ali z iskanjem ugodnejših alternativ, varčevanjem ali pa s pritiski na odločevalce, da zagotovijo bolj stabilno gospodarsko okolje.
Se bo prihodnje leto življenje v Sloveniji res pocenilo? Težko. A če inflacija ostane pod nadzorom in gospodarska rast ne upade, bi se vsaj lahko izognili novim, skokovitim podražitvam, ki smo jim bili priča v zadnjem desetletju.
Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik
