Izplačilo pokojnine za nazaj: zaradi te napake lahko izgubite več tisoč evrov!
Ste vedeli, da lahko nekateri upokojenci prejmejo tudi več tisoč evrov pokojnine za nazaj? Slovenska zakonodaja v določenih primerih omogoča izplačilo za šest mesecev nazaj, obstajajo pa tudi posebna pravila za stare neizplačane zneske. Toda pozor: denar ne pripada vsakomur, zamuda pri oddaji vloge pa lahko pomeni izgubo dela izplačila. Preverite, kdo je upravičen in koliko lahko prejme.
Izplačilo pokojnine za nazaj: kdo je upravičen do denarja?
Izplačilo pokojnine za nazaj je pravica, ki je številni bodoči in sedanji upokojenci ne poznajo dovolj dobro. Marsikdo namreč misli, da mu pokojnina samodejno pripada od trenutka, ko izpolni pogoje za upokojitev. V resnici je začetek izplačevanja odvisen tudi od drugih okoliščin.
Pomembno vlogo imajo datum vložitve zahteve, prenehanje obveznega zavarovanja in dejstvo, ali je bila oseba ob uveljavljanju pravice še zavarovana. Pravila določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), predvsem njegov 111. člen.
Izplačilo pokojnine za nazaj lahko pride v poštev pri starostni, vdovski, družinski in nekaterih drugih pokojninah. Vendar za vse upravičence ne veljajo povsem enaka pravila.
Najpomembneje je razumeti, da izpolnjevanje pogojev za upokojitev še ne pomeni, da bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) samodejno nakazal denar za celotno preteklo obdobje.
Kdaj je mogoče izplačilo pokojnine za nazaj za šest mesecev?
Šestmesečno obdobje je eno najpomembnejših pravil, povezanih z izplačevanjem pokojnin.
Če oseba ob uveljavitvi pravice ni vključena v obvezno zavarovanje, zakon omogoča izplačevanje pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
To pomeni, da je izplačilo pokojnine za nazaj mogoče tudi takrat, ko posameznik zahteve ni vložil takoj po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Predstavljajmo si osebo, ki je pogoje za starostno pokojnino izpolnila že januarja, zahtevo pa je vložila šele oktobra. Če v tem obdobju ni bila obvezno zavarovana in so izpolnjeni drugi zakonski pogoji, je lahko upravičena do izplačila za omejeno obdobje pred vložitvijo zahteve.
To ne pomeni, da bo prejela pokojnino za vseh devet preteklih mesecev. Zakon namreč določa šestmesečno omejitev.
Prav zaradi tega je pravočasna vložitev zahteve izjemno pomembna.
Izplačilo pokojnine za nazaj: koliko denarja lahko prejmete?
Za številne upokojence je najzanimivejše vprašanje, koliko denarja lahko dejansko dobijo.
Če je posameznik upravičen do šestih polnih mesečnih pokojnin za nazaj, je izračun razmeroma preprost. Mesečno pokojnino pomnožimo s šest.
Pri mesečni pokojnini v višini 700 evrov bi šestmesečni znesek znašal 4.200 evrov. Če bi pokojnina znašala 900 evrov, bi lahko skupno izplačilo doseglo 5.400 evrov.
Pri pokojnini v višini 1.200 evrov pa bi šest polnih mesečnih izplačil skupaj pomenilo 7.200 evrov.
Vse navedene številke so informativni primeri. Dejanski znesek je odvisen od odločbe ZPIZ, obdobja upravičenosti in morebitnih sprememb višine pokojnine.
Izplačilo pokojnine za nazaj zato lahko predstavlja pomemben finančni priliv, vendar ga ni mogoče zahtevati zgolj zato, ker posameznik že dalj časa izpolnjuje starostne pogoje.
Ali lahko prejmete pokojnino tudi za tri leta nazaj?
Poleg šestmesečnega obdobja zakon predvideva še posebno pravilo, povezano s triletnim obdobjem.
Gre za zapadle mesečne zneske pokojnine, ki jih ni bilo mogoče izplačati zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec pokojnine.
V takšnem primeru se lahko neizplačani zneski izplačajo največ za tri leta nazaj, pri čemer se obdobje računa od dneva vložitve zahteve za izplačilo.
Pomembno je razlikovati med dvema položajema.
Prvi je oseba, ki pokojnine sploh še ni uveljavila. Drugi pa je posameznik, ki mu je bila pokojnina že priznana, vendar določenih zapadlih zneskov zaradi posebnih okoliščin ni prejel.
Izplačilo pokojnine za nazaj za tri leta tako ni splošna možnost za vsakogar, ki je zamudil oddajo prve vloge.
Napačno bi bilo sklepati, da lahko posameznik po treh letih preprosto zahteva vseh 36 mesečnih pokojnin, čeprav pravice prej ni ustrezno uveljavil.
Kaj se zgodi, če ZPIZ več mesecev odloča o pokojnini?
Postopki odločanja o pokojninah lahko trajajo dlje, zlasti kadar je treba preveriti podatke o pokojninski dobi, prispevkih ali zavarovanju v tujini.
Nekateri posamezniki zato odločbo prejmejo šele več mesecev po oddaji zahteve.
Ali to pomeni, da bodo za vmesno obdobje ostali brez denarja?
Ne nujno. Če je pravica priznana z začetkom izplačevanja za preteklo obdobje, se lahko naknadno poravnajo zapadli zneski.
Izplačilo pokojnine za nazaj je v takšnem primeru povezano z datumom, od katerega je bila pokojnina priznana v izplačevanje.
Predstavljajmo si posameznika, ki mu pokojnina pripada od začetka aprila, odločbo pa prejme šele julija. Če medtem ni prejel pripadajočih mesečnih zneskov, lahko nastane poračun za pretekle mesece.
Ključno je, kaj je zapisano v odločbi ZPIZ, saj datum njenega prejema ni nujno enak datumu začetka izplačevanja.
Izplačilo pokojnine za nazaj pri vdovski pokojnini
Posebna pravila veljajo tudi za vdove, vdovce in druge družinske člane, ki lahko pridobijo pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma upokojencu.
Po 111. členu ZPIZ-2 se lahko vdovska oziroma družinska pokojnina ob izpolnjevanju pogojev izplačuje tudi za obdobje pred vložitvijo zahteve, vendar največ za šest mesecev nazaj.
Pri tem obstaja pomembna dodatna omejitev.
Izplačevanje ne more segati pred zakonsko določen datum, povezan s smrtjo zavarovanca oziroma prenehanjem izplačevanja pokojnine umrlemu uživalcu.
Izplačilo pokojnine za nazaj je zato lahko posebej pomembno za osebe, ki po smrti zakonca niso takoj uredile vseh potrebnih dokumentov.
Vendar je treba ločiti tudi med samostojno vdovsko pokojnino in delom vdovske pokojnine, ki ga lahko pod določenimi pogoji prejema oseba ob svoji pokojnini. Za začetek izplačevanja dela vdovske pokojnine veljajo posebna pravila.
Ali lahko upokojenec izgubi denar zaradi prepozne vloge?
Odlašanje z vložitvijo zahteve ima lahko precejšnje finančne posledice.
Če posameznik izpolnjuje pogoje za pokojnino, vendar zahteve ne vloži pravočasno, se lahko zgodi, da za del preteklega obdobja ne bo prejel ničesar.
To je posebej pomembno pri osebah, ki niso več vključene v obvezno zavarovanje in predvidevajo, da jim bo ZPIZ pozneje samodejno izplačal vse zaostale pokojnine.
Izplačilo pokojnine za nazaj je namreč časovno omejeno.
Nekdo, ki je pogoje izpolnjeval že pred dvema letoma, praviloma ne more pričakovati, da bo zaradi poznejše vložitve zahteve samodejno dobil vseh 24 mesečnih pokojnin.
Pred oddajo zahteve je zato smiselno preveriti svoj zavarovalni status in datum, od katerega bi lahko pripadala pokojnina.
Kako vložiti zahtevo za izplačilo pokojnine za nazaj?
Postopek je odvisen predvsem od tega, ali posameznik pokojnino uveljavlja prvič ali zahteva že zapadle, vendar neizplačane zneske.
Pri prvi uveljavitvi pokojnine mora posameznik vložiti ustrezno zahtevo pri ZPIZ. To je mogoče urediti po poteh, ki jih zavod omogoča za posamezno vrsto vloge, tudi elektronsko.
Če gre za že priznano pokojnino, je pomembno ugotoviti, zakaj posamezni mesečni zneski niso bili izplačani.
Pred vložitvijo zahteve je priporočljivo pripraviti odločbo o priznanju pravice, podatke o obdobju neizplačevanja in druga dokazila, povezana s konkretnim primerom.
Izplačilo pokojnine za nazaj ni vedno predmet povsem ločenega postopka. V nekaterih primerih se zapadli zneski poravnajo na podlagi že izdane odločbe.
Kadar podatki niso jasni, je najbolje od ZPIZ zahtevati pisno pojasnilo o začetku izplačevanja in morebitnem poračunu.
Kaj velja za tiste, ki so še vedno zaposleni?
Za zaposlene oziroma osebe, ki so še vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, veljajo drugačna pravila kot za posameznike, ki niso več zavarovani.
Zakon praviloma določa, da se pokojnina začne izplačevati od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
Zato zaposleni ne more avtomatično pričakovati, da bo po prenehanju dela prejel še šest pokojnin za predhodne mesece, ko je bil obvezno zavarovan.
Izplačilo pokojnine za nazaj je torej treba vedno presojati glede na dejanski zavarovalni status.
Posebne možnosti obstajajo pri delni pokojnini in nekaterih drugih oblikah prejemanja pokojninskih pravic med nadaljnjo zaposlitvijo, vendar te niso enake običajni starostni pokojnini.
Kaj pa pokojnina pokojnega upokojenca?
Vprašanje neizplačanih pokojnin se lahko pojavi tudi po smrti upokojenca.
Zakon določa, da se zapadli denarni prejemki, ki do smrti upravičenca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil.
To pomeni, da smrt upokojenca ne povzroči nujno izgube vseh že zapadlih, vendar neizplačanih zneskov.
Ob tem velja pomembna omejitev. Pokojnina, nakazana za obdobje po smrti, za katero pokojnik ni bil upravičen do izplačila, se mora vrniti ZPIZ.
Izplačilo pokojnine za nazaj v primeru smrti zato zahteva posebno previdnost pri razlikovanju med zapadlimi zneski in neupravičenimi nakazili.
Katere napake so pri uveljavljanju najpogostejše?
Ena najpogostejših napak je prepričanje, da ZPIZ vsakomur samodejno izplača pokojnino od trenutka, ko dopolni zahtevano starost in pokojninsko dobo.
Druga težava je prepozna vložitev zahteve. Posameznik lahko zaradi odlašanja izgubi možnost izplačila za del preteklega obdobja.
Pogosta je tudi napačna razlaga triletnega pravila, ki se nanaša na posebne primere zapadlih, neizplačanih pokojnin.
Izplačilo pokojnine za nazaj je lahko odvisno tudi od pravilnih podatkov o prenehanju zavarovanja, preteklih zaposlitvah in že priznanih pravicah.
Zato ni dovolj preveriti zgolj višine pričakovane pokojnine. Enako pomembno je ugotoviti, od katerega dne se lahko začne njeno izplačevanje.
Izplačilo pokojnine za nazaj: kaj morate preveriti še danes?
Če ste že izpolnili pogoje za pokojnino, vendar zahteve še niste vložili, je smiselno čim prej preveriti svoj položaj.
Enako velja za vdove in vdovce, ki niso prepričani, ali lahko pridobijo pokojnino po pokojnem zakoncu, ter upokojence, ki imajo vprašanja glede neizplačanih mesečnih zneskov.
Najpomembnejši so trije podatki: datum izpolnitve pogojev, datum vložitve zahteve in datum prenehanja oziroma obstoj obveznega zavarovanja.
Na podlagi teh podatkov je mogoče ugotoviti, ali je izplačilo pokojnine za nazaj sploh mogoče in za katero obdobje.
Čeprav lahko v določenih primerih govorimo o več tisoč evrih, pravica ni avtomatična. Zato je pravočasno ukrepanje pogosto pomembnejše od same višine pokojnine.
Pripravil: I.M.
Vir: PISRS, Facebook, Freepik, Canva
