Jamarji na Dolenjskem naleteli na človeška okostja – so odkrili novo grobišče?
Običajna čistilna akcija jamarjev na območju Bistrice pri Črnomlju je prinesla najdbo, ki odpira vrsto vprašanj. V breznu so odkrili tri človeške lobanje, stegnenico in tri vojaške čelade, kraj pa je policija zaradi nadaljnje preiskave zapečatila.
Jamarji so čistili brezno, nato pa zagledali človeške ostanke
Vse se je začelo v soboto, 12. septembra. Člani jamarskega društva so na Bistrici pri Črnomlju izvajali čistilno akcijo in odstranjevali material iz brezna. Tokrat so očitno prodrli precej globlje kot pri preteklih pregledih.
Ob 10.46 so bili o nenavadni najdbi obveščeni policisti Policijske postaje Črnomelj. Jamarji so namreč naleteli na tri človeške lobanje manjše velikosti in stegnenico. Ob kosteh so ležale tudi tri vojaške čelade. Policija je ostanke zavarovala, brezno pa zaradi nadaljnjih postopkov zapečatila.
Besedna zveza »lobanje manjše velikosti« lahko hitro sproži različna ugibanja, vendar policija za zdaj ni sporočila starosti, spola ali identitete pokojnih. Zato tudi ni mogoče sklepati, kdo so bile osebe, katerih ostanke so našli.
Tri čelade so pomembna sled, vendar še ne dajejo odgovora
Prav tri vojaške čelade so tisti del najdbe, ki dodatno krepi domnevo, da bi dogodek lahko segal desetletja v preteklost. Toda tudi tu je potrebna previdnost.
Samo dejstvo, da so bile ob kosteh najdene vojaške čelade, še ne pove, komu so pripadale, iz katerega obdobja natančno izvirajo in ali so bile osebe v breznu vojaki. Prav tako za zdaj ni mogoče trditi, da tri lobanje in tri čelade pomenijo tri vojaške žrtve. Takšne povezave bo mogoče iskati šele po podrobnejšem pregledu najdb.

Policija je sporočila le prvo oceno: ostanki naj bi izvirali iz obdobja druge svetovne vojne ali časa po njenem koncu.
Zakaj je leto 1962 tako pomembno?
Posebej zanimiv je podatek jamarskega društva, da je zadnje zabeleženo čiščenje oziroma pregled tega brezna potekal leta 1962. Takrat človeških ostankov niso našli.
Od tega je minilo kar 64 let.
Kako je mogoče, da so jih odkrili šele zdaj? Po pojasnilu policije je odgovor najverjetneje precej preprost: tokratno čiščenje je potekalo bolj v globino. Ostanki so bili torej lahko pod materialom, do katerega jamarji pri prejšnjem čiščenju niso prišli.
Prav ta podatek daje najdbi še posebno težo. Nekaj, kar je bilo desetletja skrito globlje v breznu, je zdaj prvič prišlo na površje.
Kosti bodo odpeljali v Ljubljano
Najdene človeške ostanke bodo prepeljali na Inštitut za sodno medicino v Ljubljano. Tam se bo začel strokovni del postopka, ki bi lahko ponudil precej več odgovorov, kot jih je mogoče dobiti zgolj na kraju najdbe.
Pri primerih, povezanih z vojnimi in povojnimi žrtvami, lahko pomembno vlogo igrajo tudi DNK-analize. Država je prav letos ob spremembah zakonodaje o prikritih vojnih grobiščih posebej obravnavala vprašanje DNK analiz in identifikacije žrtev. Pri ugotavljanju identitete lahko pomagajo tudi zgodovinski podatki in zbirke žrtev druge svetovne vojne ter neposredno povojnega obdobja.
Ali bo to mogoče tudi pri ostankih iz Bistrice, za zdaj ni znano.
Gre za prikrito vojno grobišče? Tega za zdaj nihče ni potrdil
Tu je pomembna razlika. Čeprav policija ocenjuje, da ostanki najverjetneje izvirajo iz časa druge svetovne vojne ali obdobja po njej, to še ne pomeni, da je bilo odkrito prikrito vojno oziroma povojno grobišče.
Takšno ugotovitev morajo podpreti nadaljnje raziskave. Država ima za prikrita vojna grobišča poseben sistem: njihovo odkrivanje, evidentiranje, označevanje ter postopke, povezane z dostojnim pokopom žrtev, vodi oziroma usmerja Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč skupaj s pristojnimi strokovnimi službami.
O najdbi pri Črnomlju so bili po navedbah policije obveščeni vsi pristojni organi.
Odgovori so morda čakali več kot šest desetletij
Za zdaj tako ostaja več vprašanj kot odgovorov. Koliko ljudi je bilo dejansko v breznu? Kdo so bili? Kdaj so umrli? Kako so se znašli tam? In kakšno povezavo imajo z njimi najdene vojaške čelade?

Nobeno od teh vprašanj še nima potrjenega odgovora.
Gotovo pa je nekaj: jamarji so pri čiščenju prišli do dela brezna, ki je več kot šest desetletij skrival človeške ostanke. Zdaj bodo morali zgodbo, ki je ostala zakopana globoko pod površjem, počasi sestaviti forenziki, policisti in drugi pristojni strokovnjaki.
Pripravil: I.M.
Vir: Jamarsko društvo