Janez Janša presenetil s podporo Golobovemu predlogu: Se obetajo višje plače?
Na slovenskem političnem prizorišču se je zgodil zanimiv preobrat. Vlada Janeza Janše je podprla del davčnega predloga opozicijske Svobode, ki bi zaposlenim lahko prinesel višje neto plače. Toda koliko denarja bi dejansko ostalo v žepih Slovencev in kdaj bi spremembe lahko začele veljati?
Vlada podprla predlog političnih nasprotnikov
Vlada je v četrtek, 5. novembra, sprejela mnenje o predlogu sprememb zakona o dohodnini, ki ga je septembra vložila poslanska skupina Svobode. Čeprav gre za predlog največje opozicijske stranke, ki jo vodi nekdanji premier Robert Golob, je vlada ukrepe za razbremenitev dela podprla.
Gre za zanimivo politično potezo, saj se vladajoča koalicija in opozicija sicer razhajata pri številnih gospodarskih vprašanjih.
»Vlada predloga ne presoja z vidika predlagatelja, temveč z vidika vsebine,« so poudarili na ministrstvu za finance.
Splošna davčna olajšava bi se zvišala na 6.500 evrov
Predlog predvideva več sprememb pri obdavčitvi plač. Med najpomembnejšimi je zvišanje splošne dohodninske olajšave na 6.500 evrov letno, kar bi zaposlenim lahko zmanjšalo davčno obremenitev.
Spremenile bi se tudi meje dohodninskih razredov, davčne stopnje in način usklajevanja olajšav.
Cilj je predvsem razbremeniti srednji razred, ki po ocenah predlagateljev nosi pomemben del davčnega bremena.
Koliko več bi posameznik dejansko prejel na račun, je odvisno od njegove plače, davčnih olajšav in končne vsebine zakona. Konkretni zneski zato še niso določeni.
Državna blagajna bi izgubila več kot pol milijarde evrov
Toda davčna razbremenitev ima tudi svojo ceno.
Po ocenah vlade bi se leta 2027 prihodki od dohodnine zmanjšali za približno 700 milijonov evrov. Država bi zaradi večje potrošnje in drugih gospodarskih učinkov sicer pridobila del dodatnih prihodkov.
Ocenjeni neto javnofinančni izpad bi tako znašal približno 545 milijonov evrov.
Svoboda pričakuje, da bi se izguba zaradi gospodarske rasti, višje zaposlenosti in večje potrošnje v petih do desetih letih postopoma izničila. Vlada pa opozarja, da takšnega učinka ni mogoče samodejno zagotoviti in da mora biti reforma finančno vzdržna.
Janševa vlada želi še dodatne spremembe
Vlada namerava predlog v zakonodajnem postopku dopolniti z ukrepi iz koalicijske pogodbe.
Med njimi so ukinitev najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda, uvedba enotne zgornje stopnje 40 odstotkov, posebna olajšava za mlade do 29 let v višini 3.000 evrov in družinska dohodnina.
Prav pri teh vprašanjih bi se lahko pokazale razlike med koalicijo in opozicijo.
Kdaj bi zaposleni lahko občutili spremembe?
Svoboda si je prizadevala, da bi nova ureditev začela veljati že 1. januarja 2027. Toda zakon še ni sprejet, vlada pa napoveduje dodatna usklajevanja in iskanje širše parlamentarne podpore.
Pomemben politični dogodek bo tudi referendum 6. decembra, ko bodo volivci odločali o drugem zakonu, ki prav tako vsebuje davčne ukrepe.
Za zaposlene je trenutno najpomembnejše, da podpora vlade še ne pomeni sprejetega zakona. Nakazuje pa možnost političnega dogovora, po katerem bi Slovencem od zaslužka ostalo več denarja.
Pripravil: I.M.
Vir: STA
