
Je to obsodba, ki bo doletela Janeza Janšo?
Sodišče je Janezu Janši na prvi stopnji izreklo dve leti in dva meseca zapora zaradi domnevnega oškodovanja v primeru Trenta. A sodba še ni pravnomočna, postopek še ni končan.
LJUBLJANA – Posestvo Trenta številka 59. Dve leti in dva meseca zapora. Sodna zgodba z imenom Janez Janša, ki je zdaj znova eksplodirala v javnosti, ni samo kazenski primer. Je simptom. Ogledalo. In še en opomin, kako neskončno dolgo lahko traja, preden dobiš odgovor – in če ga sploh kdaj.
Sodišče in tožilstvo zadeve javno še niso komentirali. Članek temelji na javno dostopnih virih in objavah, sodni postopek pa še ni zaključen.
V dokumentu, ki je zakrožil po spletu (in ga je objavil kar Janša sam), piše povsem nedvoumno: „Obtoženemu Ivanu Janši se na podlagi drugega odstavka 244. člena Kazenskega zakonika (KZ) določi kazen: 2 (dve) leti in 2 (dva) meseca zapora.“
Gre za obsodbo v zvezi s slavnim poslom v Trenti. Tam, kjer so gore visoke, signal pa slab – in kjer se je leta 2005 znašel predmet spora: posestvo v lasti propadle družbe IMOS. Kupljeno na dražbi. Zatem prodano naprej. Dražba je bila javna. Cena 127.000 evrov. Vse po pravilih. Ali pa tudi ne?

Kazenska odgovornost ali…?

Sodba se nanaša na domnevno oškodovanje upnikov v stečajnem postopku. Po mnenju tožilcev naj bi posel z zemljiščem pomenil zlorabo gospodarskega zaupanja. Ampak – poudarimo – posestvo ni bilo pod mizo, pač pa prodano v okviru sodno nadzorovane javne dražbe.
Janša sam v svoji javni objavi, objavljeni 10. aprila 2025, trdi: „Kazenski postopek je bil uveden samo za ta primer, kjer oškodovanja ni bilo.“
In nadaljuje:
„Posestvo v Trenti je bilo namreč na dražbi v organizaciji sodišča!!! kljub stečaju IMOSa prodano za praktično enako ceno, za kakršno je bilo kupljeno. In nato prodano naprej za še višjo ceno.“
Sporna torej ni cena, ni prodaja, ni dražba. Sporna je domnevna zloraba sistema. V katerem naj bi nekdo (beri: Janša) pridobil korist, ne da bi upniki dobili čim več. Ali pa čepoleg.
A Janša pravi: „Za razliko od stotin drugih nepremičnin v stečajih istega in vseh drugih podjetij, ki so bile prodane za petino ali celo manj nakupne vrednosti.“
In v tej primerjavi vidi dvojna merila. Selektivno pravico. Obračun z njim.
Ozadje zgodbe?
Časovna komponenta ni naključna. Vsaj tako trdi obsojeni. „Zasliševanja popolnoma irelevantnih prič, obravnave na rojstne dneve in med dopusti, tožilsko zavlačevanje… vse z namenom zavlačevanja,“ navaja v zapisu na Facebooku.
Poudarja, da je bila celotna zgodba orodje za politični pritisk. In da naj bi bila končna obsodba direktorja Kastelica le “kolateralna škoda”, preko katere se „obsodi tudi druge za pomoč pri neobstoječem oškodovanju“.
V ozadju, pravi Janša, je vpliv na volitve.
Pomembno pa je poudariti, da sodba še ni pravnomočna. Obsojeni se lahko pritožijo, zato kazni (še) ne prestajajo. In do zaključka vseh pravnih poti ni mogoče reči, ali bo kdo dejansko šel v zapor. To je trenutno še odprto pravno vprašanje.

Kaj pravi zakon? In kaj pravniki?
Drugi odstavek 244. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) določa kazen za tiste, ki zlorabijo svoje položaje v gospodarski dejavnosti in s tem povzročijo premožensko škodo. V primeru Trenta je ključna dilema: je bil nakup po tržni ceni na javni dražbi res lahko oškodovanje?

„Če to ni gospodarsko racionalno ravnanje, potem ne vem, kaj je,“ je dejal eden izmed stečajnih upraviteljev, ki se je zavedal narave teh poslov, a ni želel biti imenovan.
In vendar: tožilstvo in sodišče sta ocenila drugače. Po mnenju tožilstva naj bi bil celoten posel del dogovora, katerega posledica je bila prikrajšanost upnikov. Sodba temelji na številnih dokazih, zapisnikih, izjavah in sklicevanju na sorodne primere.
Politična razsežnost
Medtem ko je bila prvorazredna ministrica Dominika Švarc Pipan v središču afere Litijska, kjer je bilo, kot navaja Janša, „oškodovanje ocenjeno na 3 milijone evrov“, zoper njo ni bila vložena niti ovadba. To izpostavi kot ključen primer dvojnih standardov.
„Ministrica pa od depolitizirane @policija_si ni niti ovadena!?“
Med vrsticami je jasno: nekateri so varovani, drugi ne.
Trenta kot simbol?
Trenta je postala simbol. Ne le zaradi hišne številke 59 ali zaraslega dvorišča. Temveč kot metafora.
Za sodstvo, ki se vleče. Za postopke, ki se raztezajo čez desetletje. Za pravico, ki pride prepozno. Ali pa pride z napačno etiketo.
„Na neki stopnji bodo potem sodbo razveljavili, eventuelno vrnili v ponovno sojenje in jo namerno zastarali. Ko škode ne bo mogoče več popraviti, odškodnine preživelim pa bodo čez 10 let izplačane v višini 20 % denarja, ki ga je za neimenovanje na mesto direktorice @RTV_Slovenija dobila kot odškodnino @nmusar,“ piše Janša.
Vprašanje ni, ali je bil Janša kriv. Tudi ne, ali je bila dražba zakonita.
Vprašanje je, kako deluje sistem. Kako ravna z ljudmi. Kako presoja primere, ko je v igri ime, ki dviguje prah.
In če bo sodba obstala? Ali pa bo, kot mnoge pred njo, utonila v brezkončni reviziji, razveljavitvi, zastaranju.
Hišna številka 59 je zdaj zapis v sodbi. A tudi nekaj več.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- KZ-1 (Kazenski zakonik RS)
- Facebook objava Janeza Janše (10. april 2025)
- Sodna odločba (fotografija sodbe, javno objavljena)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)