Janša napovedal, kdaj bo naslednje sproščanje omejitev

21. apr. 2020, ob 09.15
Posodobljeno pred 1 letom ali več
198
230 SEK

Vlada je danes sprejela dva pomembna zakonska predloga, in sicer popravila prvi protikoronski zakon ter sprejela drugega. S tem je vlada “zaokrožila in dopolnila finančno blazino za čas epidemije in zagotovila likvidnost slovenskega gospodarstva”, je v video nagovoru na družbenem omrežju Twitter sporočil premier Janez Janša. Drugi protikoronski zakon bo z zagotavljanjem likvidnosti po premierjevih besedah omogočil ohranitev proizvodnih in razvojnih potencialov slovenskega gospodarstva. Država bo tako za najete kredite do določene višine jamčila podjetjem in posameznikom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

S tem je oblikovan dodaten kreditni potencial v vrednosti preko dveh milijard evrov, s katerim bo slovensko gospodarstvo bistveno lažje prebrodilo nekatere posledice epidemije. “Tudi v času epidemije moramo ohraniti zdrave potenciale našega gospodarstva, s tem delovna mesta in preko tega vse vitalne elemente socialne države,” je poudaril Janša.

Kaj pa okužba? 

V ponedeljek je bilo ob 1174 testiranjih potrjenih devet novih okužb s koronavirusom, novih smrtnih žrtev pa ni bilo, tako da skupno število umrlih ostaja 77, kažejo vladni podatki. Epidemija se očitno še naprej umirja, saj je število hospitaliziranih bolnikov glede na nedeljo upadlo za tri na 85, v intenzivni negi jih je bilo 25 ali en manj. Iz bolnišnice so v domačo oskrbo odpustili štiri osebe. Skupno število potrjenih okužb z novim koronavirusom se je do konca ponedeljka povzpelo na 1344, skupno število testiranj pa na 42.976.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

!function(e,i,n,s){var t=”InfogramEmbeds”,d=e.getElementsByTagName(“script”)[0];if(window[t]&&window[t].initialized)window[t].process&&window[t].process();else if(!e.getElementById(n)){var o=e.createElement(“script”);o.async=1,o.id=n,o.src=”https://e.infogram.com/js/dist/embed-loader-min.js”,d.parentNode.insertBefore(o,d)}}(document,0,”infogram-async”);

Kot je danes pojasnil vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb, je med umrlimi 11 bolnikov, ki so se zdravili na intenzivni terapiji. V Ljubljani so sicer zdravili 34 bolnikov, le dva pa nista imela nobene kronične bolezni. Gre za mlajša bolnika, stara 38 in 50 let. Oba so že premestili na navaden oddelek. Jereb pa predvideva, da sta okužbo najverjetneje prebolela brez dolgotrajnejših posledic.

Povprečna starost bolnikov na ljubljanskem intenzivnem oddelku je 66 let. Najmlajši je bil star 38 let, najstarejši pa 88. Med bolniki, ki so jih zdravili v Ljubljani, je umrlo osem oseb. Dva sta umrla s koronavirusom, šest pa zaradi koronavirusa. Zaradi virusa je pri nas umrla tudi mlajša ženska in ne tako star moški. »Nihče ni varen pred okužbo in morebitnimi zapleti poteka bolezni,« pravi Jereb.

Janša napovedal, kdaj bo naslednje sproščanje omejitev

Pri moških je težje

Pri bolnikih s težjim potekom bolezni sicer zdravniki odločajo, ali so primerni za zdravljenje na oddelku za intenzivno terapijo. “Pri vsakem bolniku pred sprejemom odločimo, ali sprejem za bolnika predstavlja rešitev in mu lahko pomagamo ali sprejem na nek način predstavlja samo podaljševanje agonije,” je Jereb povedal na vladni novinarski konferenci. Kot je pojasnil, med okuženimi s koronavirusom prevladujejo ženske. “S tem da je na drugi strani potek bolezni težji pri moških. Med bolniki na oddelkih za intenzivno zdravljenje dve tretjini bolnikov predstavljajo moški. In tudi med umrlimi prevladuje moški spol,” je dejal Jereb.

A razloga za težji potek bolezni pri moških še ne poznajo. Vzrok bi tako lahko bile kronične bolezni, določene razvade, kot je kajenje, ali pa genetika, je naštel.

Pri nas so trenutne številke nekoliko ugodnejše

Bolezen, tako Jereb, pri večini poteka v blažji obliki in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. Za hujšo obliko zboli do pet odstotkov bolnikov. Na težji potek bolezni in morebitno smrt sicer pri bolnikih pomembno vplivajo starost, visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Podatki iz tujine sicer kažejo, da umre skoraj polovica bolnikov s težjim potekom bolezni. “Pri nas so trenutne številke nekoliko ugodnejše,” je izpostavil Jereb. Pojasnil je, da se prav po smrtnosti koronavirus pomembno razlikuje od drugih virusnih okužb. “Smrtnost je pomembno višja, posebej v primerjavi z gripo. Podatki kažejo, da je smrtnost do 10-krat ali celo do 35-krat višja,” je povedal. Jereb pravi tudi, da ni znano, koliko od 77 žrtev virusa pri nas je umrlo neposredno zaradi okužbe, koliko jih je imelo že sicer težka stanja in jim je covid-19 stanje le še dodatno poslabšal.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Ostaja pa glede bolezni še veliko nejasnosti

Med drugim se države razlikujejo tudi pri odgovoru na vprašanje, kdaj oseba bolezen preboli. Evropski center za nadzor bolezni priporoča, da se lahko bolniki vrnejo v zunanje okolje osem dni po začetku bolezni in tri dni po tem, ko so izzveneli vsi bolezenski znaki. Italijani so medtem kot rok določili 14 dni po tem, ko so izzveneli vsi znaki.

V Sloveniji velja, da se posameznik lahko vrne na delovno mesto 14 dni po tem, ko je izzvenela vročina. “Enotnega odgovora žal nimamo. Nimamo dobrih orodji, s katerimi bi lahko zanesljivo kontrolirali, ali je bolnik bolezen prebolel,” je pojasnil.

 

NaDlani.si; Foto: Pixbay

198
230 SEK