Javila se nam je bralka Sara, mama samohranilka! Razkriva bolečo izkušnjo: “Zaradi prijave sem še v večji stiski”
Sara, mama samohranilka iz Celja, ki je s svojo iskreno objavo na Facebooku ganila tisoče ljudi, se je znašla v še večji stiski. Kljub temu, da je od javnosti prejela številne besede podpore in konkretno pomoč, je nekdo njeno zgodbo prijavil na center za socialno delo.
“Nisem si mislila, da je kdo lahko tako hudoben”
Za naš portal je Sara odkrito spregovorila o tem, kaj se je dogajalo po objavi.
»Danes, ko mi je svetovalka rekla, da so dobili prijavo, sem takoj občutila velik strah. Kaj sem zdaj naredila in kaj bo sedaj? Kakšne bodo posledice? Bila sem tudi zelo jezna. Ne znam povedat, na koga, ker ne vem, kdo me je sploh prijavil,« pravi. Sara priznava, da si nikoli ni predstavljala, da bi se lahko njena iskrenost obrnila proti njej: »Ne, nisem si mislila, da je kdo lahko zmožen biti toliko hudoben in nesramen, da gre in človeka, ki je že tako v stiski, potisne še v večjo, samo zato, ker je povedal, kako živi.«
Zaradi prijave se zdaj boji, da bi izgubila socialno pomoč ali da bi morala kaj vračati. »Zelo se bojim, da bi mi pomoč odvzeli ali da bom morala kaj vračati nazaj. Strah me je tudi, da ne bom prejela izredne denarne pomoči, za katero sem oddala vlogo. Gre za stroške stanovanja, ki so kar visoki, okoli 670 evrov za tri mesece.«
“Če človeku ne moreš pomagati, mu vsaj ne škoduj”
Na vprašanje, kaj meni o tem, da so jo prijavili, Sara odgovarja z veliko mero človečnosti: »Mislim, da če človeku ne moreš pomagati, mu tudi ne škoduj. Vedno sem pomagala, ko sem lahko poslala kak SMS ‘Pomagam 10’, ker vem, kako je, če nimaš. Nikoli v življenju ne bi šla človeka prijavit, tudi če bi mi ne vem kaj storil. Pomagaj, če lahko. Če pa ne, ga ne obsojaj, če ne veš, kako je, ko nimaš in ne veš, kako naprej.«
“V avtu sem jokala in se spraševala, kaj sem naredila narobe”
Na centru za socialno delo, pravi Sara, z njo ni nihče resno spregovoril o njeni situaciji: »Na žalost ne. Rekli so, da bodo uredili, kolikor hitro se bo dalo. Razumem, da je kdo lahko bolan in da pride do zapletov, ampak so prevzele druge moj primer, in ne razumem, zakaj se ni uredilo pravočasno. Rekla sem hvala lepa za prijaznost in odšla domov. V avtu sem potem samo jokala in se spraševala, kaj sem naredila narobe, da se mi to dogaja.«
Kljub bolečini Sara pravi, da ne obžaluje, da je spregovorila. »Iskreno ne vem … Ampak sem zelo hvaležna ljudem, ki so mi pomagali, z naročili, pogovorom, pozitivno besedo. S tem, ko šivam trakce za otroke in jim pričaram nasmeh, čutim, da delam nekaj dobrega.« A kljub temu jo je prizadelo, koliko obsodb je dobila. »Ko sem brala komentarje, sem bila v šoku. Bila sem jezna, občutila sem sram in žalost. Ampak potem sem si rekla, da mi ni treba tega brati. Tisti, ki mi želi pomagati, se bo javil. Drugi pa naj govorijo, kar želijo. Jaz vem, kaj je res, in to je dovolj.«
“Želim si razumevanja, ne obsojanja”
»Želela bi si predvsem razumevanja, nekega suporta in lepih besed, ne pa toliko negativizma,« pravi Sara, ki upa, da bo po tej izkušnji lahko končno spet zadihala. Na koncu pa pošlje jasno sporočilo odločevalcem: »Vprašala bi jih, če so kdaj občutili takšno stisko, ko se vprašaš, kaj boš jedel in kako boš plačal vse položnice. Naj mi povejo, kako naj z 379 evri plačam 410 evrov najemnine, 300 evrov stroškov, šolo, hrano, telefon … kako? Če imajo kakšen nasvet, naj mi ga dajo. Jaz si res želim samo, da bi imela mir in da bi lahko živela normalno z otrokoma.«
“Prijava ni uspela, vse sem uredila po zakonu”
Sara je v zadnjih dneh kljub pritisku ostala odločna in uredila vse potrebno, da zaščiti sebe in svoja otroka. »Na centru sem danes uredila vse. Šlo je za prijavo, da naj bi prodajala izdelke na črno in prejemala socialno pomoč. Ena punca, ki jo poznam, me je prijavila. V petek je prišla prijava, da sta otroka zanemarjena in da ju tepem, a so to zavrgli, ker ne delujem takšna mamica. Danes sva napisali zapisnik, odprla sem tudi osebno dopolnilno dejavnost, da mi nihče nič ne more očitati. Zdaj lahko mirno delam naprej in ljudje mi lahko pomagajo z naročili naprej,« pravi Sara s kančkom olajšanja.
Napisal: K. J.
Vir: Osebna izpoved Sare Zorko
