Javili so se iz podjetja Hofer: »Pri naših konzervah ni manj graha«
Po objavi članka »Konzerve razkrite: Več vode in manj vsebine za isto ceno« se je na uredništvo NaDlani.si odzval Hofer Slovenija. V uradnem odgovoru zavračajo navedbe, da bi pri njihovih izdelkih prihajalo do zmanjševanja količine graha na račun večje količine tekočine.
O psiholoških cenah: »Ne uporabljamo takšnih praks«
Kot poudarjajo, razmerje med neto maso in neto plodovino graha pri njihovih izdelkih ostaja nespremenjeno že od leta 2023, dobavitelj pa je ves čas isti. »Razmerje med bruto in neto težo graha se pri naših izdelkih ni spremenilo, prav tako kakovost plodov ostaja enaka,« navajajo v odzivu. Dodajajo, da se zavedajo pomena transparentnosti do kupcev in da so podatki o neto plodovini jasno navedeni na embalaži.
Hofer prav tako zavrača navedbe, da bi cene oblikovali z namenom psihološkega vplivanja na kupce. »Cen ne zaokrožujemo z namenom vplivanja na nakupne odločitve. Naše cene so rezultat različnih dejavnikov in ne predstavljajo poskusa zavajanja potrošnikov,« pojasnjujejo. Kot primer navajajo več izdelkov iz svoje ponudbe, kjer cene niso končane na 0,99 ali 0,49 evra.
O pritiskih na dobavitelje: »Kakovost je na prvem mestu«
V odzivu Hofer zavrača tudi očitek, da bi dobavitelje silili v zmanjševanje kakovosti ali vsebine. Poudarjajo, da slovenska in evropska zakonodaja določata minimalne deleže plodovine, ki jih dosledno spoštujejo, pri lastnih blagovnih znamkah pa po njihovih besedah pogosto celo presegajo zakonske zahteve. »Naš cilj ni najnižja kakovost po najnižji ceni, temveč najboljša kakovost po najboljši ceni,« navajajo. Dodajajo, da kakovost zagotavljajo z rednimi zunanjimi in notranjimi kontrolami.
Zakaj je tema še vedno pomembna
Čeprav Hofer zavrača očitke, strokovnjaki in potrošniške organizacije še vedno opozarjajo, da se pri številnih blagovnih znamkah na trgu razmerja med tekočino in vsebino razlikujejo in da mora biti potrošnik pri nakupu pozoren predvsem na neto plodovino. Zveza potrošnikov Slovenije že več let opozarja, da ni odločilna cena na embalaži, temveč cena na kilogram dejanske vsebine.
Članek o skimpflaciji je opozarjal na splošen trend v prehranski industriji in ni temeljil na laboratorijskem testiranju konkretnih Hoferjevih izdelkov. Namen prispevka je bil osvetliti pojav, na katerega opozarjajo potrošniki in potrošniške organizacije po vsej Evropi. Objava odziva Hoferja je del naše zaveze k celovitemu in uravnoteženemu poročanju.
Kaj lahko potrošniki storijo?
Ne glede na odzive trgovcev ostaja ključno:
- preverjati neto plodovino,
- primerjati cene na kilogram dejanske vsebine,
- in se ne zanašati zgolj na videz embalaže.
Napisal: K. J.
Vir: Hofer
