Javni uslužbenci brez privilegijev, nadzor bolniških po novem enak kot v gospodarstvu
Z začetkom letošnjega leta je začel veljati prenovljeni Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki prinaša pomembno spremembo pri nadzoru bolniških odsotnosti in povračil stroškov prevoza. Javni uslužbenci so prvič po dolgih letih izenačeni z zaposlenimi v gospodarstvu, ko gre za preverjanje morebitnih zlorab.
Konec privilegiranega položaja
Do zdaj je bil nadzor v javnem sektorju pogosto omejen, neučinkovit ali zgolj formalen, nova ureditev pa to prakso bistveno spreminja. Prenovljeni zakon v 34. členu določa, da lahko predstojnik organa, če razpolaga z informacijami, ki utemeljujejo sum zlorabe bolniške odsotnosti ali neupravičenega uveljavljanja stroškov prevoza na delo in z dela, odredi nadzor brez predhodnega opozorila javnega uslužbenca.
»To pomeni konec dolgoletne prakse, v kateri so bili javni uslužbenci pri nadzoru nad bolniškimi odsotnostmi v privilegiranem položaju v primerjavi z gospodarstvom. Do zdaj je bil nadzor v javnem sektorju omejen, neučinkovit oziroma praktično neizvedljiv. Po novem temu ni več tako,« poudarja Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka in direktorica Inštituta za varnost in strateške raziskave.

Kdo bo izvajal nadzor?
Zakon sicer jasno daje pooblastila predstojnikom organov, da lahko za nadzor sklenejo pogodbo z detektivsko agencijo, vendar Škrabar Damnjanović opozarja, da sama zakonska možnost še ne pomeni dejanske spremembe v praksi. »Odgovornost ni več na sistemu kot abstrakciji, temveč konkretno na vodstvih organov. Tu se začne prava preizkušnja nove ureditve. Zakonska možnost sama po sebi še ne pomeni spremembe kulture,« dodaja. Po njenih besedah ostaja odprto vprašanje, ali se bodo zlorab v javnem sektorju dejansko lotili ali pa bo zakon ostal mrtva črka na papirju zaradi strahu pred konflikti, pritiski in političnimi posledicami.

Nadzor ni namenjen kriminalizaciji bolnih
Ob tem strokovnjakinja poudarja, da namen nove ureditve ni kaznovanje ali kriminalizacija ljudi, ki bolniško odsotnost koristijo upravičeno. »Tako kot v gospodarstvu se tudi v javnem sektorju nadzori ne izvajajo naključno, temveč takrat, ko obstajajo konkretni indici. Večina zaposlenih bolniško koristi upravičeno. Prav zato je izenačitev pomembna. Sistem je verodostojen le, če velja enako za vse,« pojasnjuje.

700 milijonov evrov letno za bolniške odsotnosti
Stroški bolniških odsotnosti v Sloveniji se približujejo 700 milijonom evrov letno, kar predstavlja velik pritisk na javne finance. Ob naraščanju dolgotrajnih odsotnosti postaja jasno, da selektiven ali neučinkovit nadzor ni več vzdržen. »Če nadzor velja v gospodarstvu, mora veljati tudi v javnem sektorju. Nova ureditev ne prinaša represije, ampak orodje. Kako in ali bo to orodje uporabljeno, pa bo pokazalo, ali smo kot družba res pripravljeni na enaka pravila za vse,« sklene Škrabar Damnjanović.
Pripravil: K. J.
Vir: Detektivka, Freepik