Ali javno zdravje res vpliva na posameznika?

Javno zdravje vpliva na posameznika tako, da ti vsak dan pogosto neopaženo ureja pogoje, v katerih lahko ostaneš zdrav: od varne pitne vode in nadzora nalezljivih bolezni do presejalnih programov in pravil, ki zmanjšujejo tveganja v službi, šoli in skupnosti. Njegov učinek občutiš kot manj okužb, manj zapletov kroničnih bolezni, bolj zgodnje odkritje raka, včasih pa tudi kot hitra navodila, ko gre kaj narobe. Ko javno zdravje deluje dobro, ga skoraj ne opaziš. Ko zataji, se v trenutku preseli v tvojo kuhinjo, tvoje dihanje in tvoj koledar.

Zakaj je javno zdravje “nevidna infrastruktura” posameznika?

Javno zdravje je manj “zdravnik in čakalnica” in bolj “okolje, v katerem živiš”. Govori o tem, kaj se zgodi, še preden prideš do diagnoze: ali je zrak dovolj čist, ali so izbruhi gripe pod nadzorom, ali imajo otroci v šoli izbruhe noric ali pa se veriga prekine, ker je precepljenost dobra. NIJZ pri razlagi determinant zdravja jasno pokaže bistvo: del tveganja je v tebi (genetika, starost), velik del pa v okoliščinah, na katere posameznik sam težje vpliva dostopnost storitev, razmere v okolju, navade v skupnosti, delovni pogoji.

Če hočeš en konkreten prevod: javno zdravje je razlog, da so nekatere bolezni redke, da se določene nesreče zgodijo manjkrat, in da se nekatere diagnoze ujame dovolj zgodaj, da življenje potem teče drugače.

Kdaj ga najbolj občutiš in zakaj šele takrat?

Najmočnejši občutek javnega zdravja pride, ko se zgodi izrednost: onesnažena voda, izbruh nalezljive bolezni, nenavadno veliko zastrupitev, epidemija. Takrat javno zdravje ne ostane v poročilih, ampak pride v zelo osebno navodilo: “vodo prekuhajte”, “opazujte simptome”, “izolacija traja toliko dni”, “pokličite, če …”.

V Savinjski dolini je NIJZ ob onesnaženju pitne vode javno razlagal ukrepe za prebivalce tipičen primer, kako se sistem v krizi prevede v čisto praktičen seznam odločitev za gospodinjstvo. Zakaj šele takrat? Ker je uspeh javnega zdravja pogosto odsotnost problema. Ko ni izbruha, ni panike. In ravno zato je tako težko “videti”, kaj vse je bilo preprečeno.

Iščeš pravo srednjo šolo? Pridi na informativne dneve na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo v Novem mestu

Izbira srednje šole je ena prvih res velikih odločitev v življenju mladega človeka. Za osnovnošolce pomeni korak v svet odraslosti, za starše pa pomembno vprašanje: Ali bo ta izbira otroku odpr

Kako se javno zdravje preseli v tvoj vsakdan voda, zrak, delo, navade?

V praksi se javno zdravje dotakne posameznika na štirih ravneh:

• Preprečevanje nalezljivih bolezni (cepljenje, sledenje izbruhom, priporočila). NIJZ cepljenje opisuje kot varen in učinkovit ukrep zaščite pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi to je klasičen javnozdravstveni mehanizem, kjer se korist ne pozna le pri cepljenem, ampak tudi v okolici.
• Zgodnje odkrivanje bolezni, preden se “razrastejo” v težavo. V Sloveniji so trije državni presejalni programi za raka (ZORA, DORA, SVIT) ravno to: sistematičen poskus, da se bolezen ujame dovolj zgodaj.
• Urejanje tveganj v okolju in skupnosti (higiena hrane, pitna voda, varnost pri delu, prometna varnost, omejitve škodljivih izpostavljenosti).
• Usmerjanje sistema, da deluje bolj “ljudem prijazno” na ravni populacije: npr. boljša koordinacija, manj nepotrebnih hospitalizacij, več podpore v primarnem zdravstvu. OECD pri primarnem zdravstvu izpostavlja, da je učinkovita primarna oskrba temelj bolj pravičnega in učinkovitega sistema ter pomaga zmanjševati nepotrebne sprejeme v bolnišnice.

Kdaj javno zdravje pomaga in kdaj ne more namesto tebe?

Kdaj DA: Ko gre za tveganja, ki jih sam ne moreš obvladati: kakovost vode, izbruhi bolezni, organizirani presejalni programi, standardi varnosti, pravila za zaščito najbolj ranljivih. Takrat je javno zdravje tvoj “nevidni zaveznik”, tudi če se s tem ne ukvarjaš.

Kdaj NE: Ko pričakuješ, da bo sistem namesto tebe opravil osebne odločitve. Javno zdravje lahko postavi pogoje (informacije, dostop, program), ne more pa namesto tebe prenehati kaditi, urediti spanja ali iti na pregled. Tudi ne more čudežno odpraviti vseh čakalnih dob ali vseh neenakosti lahko jih meri, razkriva in predlaga ukrepe, a spremembe so počasne in pogosto politične.

Ali drži, da je javno zdravje samo “prepovedovanje” miti in dejstva

Mit: “Javno zdravje je to, kar se dogaja med epidemijami.”
Dejstvo: večino časa se ukvarja z rutino da epidemij sploh ni, da se bolezni ujamejo prej, da okolje manj škoduje.

Mit: “Javno zdravje je proti posamezniku.”
Dejstvo: cilj je zmanjšati tveganje za vse, še posebej za tiste, ki so bolj izpostavljeni ali imajo slabši dostop do pomoči. To je najbolj očitno pri programih zgodnjega odkrivanja, kjer vabilo pride na dom tudi ljudem, ki se sicer ne bi nikoli naročili.

Mit: “Če sem zdrav, me to ne zadeva.”
Dejstvo: javno zdravje je pogosto razlog, da “zdrav” sploh ostaneš ker je tveganje v okolju nižje.

Kdo to govori strokovni glas, ki postavi stvar na pravo mesto

Ko WHO direktor dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus piše, da “Health is not a cost to be contained. It is an investment to be nurtured an investment in people, stability and economic growth,” se dotakne bistva: javno zdravje ni strošek za “nekoga drugega”, ampak zavorni sistem družbe, ki preprečuje, da se majhne težave spremenijo v velike krize.

V istem duhu WHO opozarja, da so posledice velikih zdravstvenih pretresov neprimerljivo dražje od vlaganja v institucije in pripravljenost v enem od besedil o financiranju WHO izrecno primerjajo stroške vlaganj s skupnimi stroški pandemije, ocenjenimi v bilijonih.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Slovenski poudarek na neenakostih pa je zelo konkreten. Prof. dr. Ivan Eržen je v intervjuju opozoril, da so razlike v zdravju med vzhodno in zahodno Slovenijo velike in da tam, kjer je več bremena bolezni, storitve niso nujno tudi bolje dostopne. To je javno zdravje v najčistejši obliki: merjenje realnosti, ki jo posameznik sicer občuti kot “imam občutek, da je pri nas težje”, sistem pa jo potrdi z vzorci.

Kaj si lahko iz tega odneseš brez dramatičnih zaključkov?

Javno zdravje vpliva na posameznika tako, da mu zmanjšuje tveganja v ozadju in mu povečuje možnosti, da težave ujame dovolj zgodaj. Ni popolno in ne more živeti namesto tebe, lahko pa odloča o tem, ali bo tvoj vsakdan bolj miren ali bolj krhek. Najbolj pošten znak, da deluje: ko ti ni treba razmišljati o njem ker se lahko preprosto ukvarjaš s svojim življenjem.

Pripravil: L. H.
Viri: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Svetovna zdravstvena organizacija, Onkološki inštitut Ljubljana, OECD, N1 Slovenija, Viva