Je to najbolj onesnaženo mesto v Sloveniji? Tu zrak ogroža vaše zdravje!
Murska Sobota – idilično panonsko mestece ali ena najbolj onesnaženih točk v Sloveniji? Ko govorimo o kakovosti zraka, se zdi, da je realnost bližje drugemu opisu. Čeprav prebivalci o težavi pogosto govorijo med seboj, so številke zdaj tu – in niso obetavne.
Vse se začne pri trdih delcih PM10 in PM2.5 – tistih mikroskopsko majhnih onesnaževalcih, ki jih ne vidimo, a jih dihamo vsak dan. Kaj pomenijo ti delci? Kako vplivajo na zdravje? In predvsem – zakaj prav Murska Sobota izstopa med ostalimi slovenskimi mesti?
Cankarjeva ulica – sprehajališče ali dihališče nevarnih delcev?
Ko se sprehodite po Cankarjevi ulici, ki se vije skozi središče mesta, morda opazite, da je zrak gostejši, težji. Morda celo zaznate vonj po dimu, zlasti v hladnih mesecih, ko peči v okoliških hišah delajo na polno. Merilne postaje ARSO prav tu zaznavajo najvišje vrednosti nevarnih delcev v zraku.
Kako nevarne so te vrednosti? Dovoljena dnevna mejna vrednost PM10 je 50 mikrogramov na kubični meter, a v Murski Soboti smo to številko lani presegli kar 24-krat! To sicer še vedno ostaja pod zakonsko mejo (35 preseganj letno), a trend ni spodbuden.
In to še ni vse – najvišjo letno povprečno vrednost PM2.5 v Sloveniji so izmerili prav tu, ob Cankarjevi ulici: 19 mikrogramov na kubični meter!
Kaj pomeni vdihavanje teh delcev?
Lahko bi rekli: nič dobrega. Trdi delci so majhni, skoraj nevidni sovražniki, ki prodrejo globoko v pljuča, v najslabšem primeru pa celo v krvni obtok. Njihova prisotnost je povezana s:
- povišanim tveganjem za pljučne bolezni (bronhitis, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen – KOPB),
- srčno-žilnimi obolenji (večja verjetnost srčnega infarkta, možganske kapi),
- draženjem oči, nosu, grla,
- dolgotrajno pa celo z večjo umrljivostjo.
Zadostuje že en sam dan z visoko koncentracijo PM10, da se poveča število obolelih za dihalnimi težavami. Otroci, starejši in kronični bolniki so še posebej ranljivi.
Zakaj ravno Murska Sobota?
Preprost odgovor bi bil: ker je mesto majhno, promet umirjen in industrije skoraj ni več, kajne? No, realnost je precej bolj kompleksna. Glavni krivci za onesnaženje zraka v mestu so:
- Individualna kurišča – v Murski Soboti je še vedno ogromno gospodinjstev, ki se ogrevajo na les in premog, pogosto v zastarelih pečeh, ki v zrak spuščajo delce saj, dima in pepela.
- Promet – resda mesto nima hude prometne gneče kot Ljubljana, a starejša dizelska vozila na cestah prispevajo svoj delež k onesnaženju. Hladni zimski dnevi, ko je več avtomobilov na cesti in manj vetra, pomenijo, da se zrak ne premika in umazanija ostaja tam, kjer jo vdihavamo – tik nad tlemi.
- Geografska lega – Murska Sobota leži na ravninskem območju, kjer ni naravnih ovir (gričev ali gora), ki bi pomagale razpršiti onesnaženje. Ob mirnem vremenu se delci kopičijo in mesto postane prava zračna past.
Je rešitev sploh mogoča?
Čeprav so številke skrb vzbujajoče, Murska Sobota še ni izgubljen primer. A brez resnih sprememb se bo onesnaženje samo še stopnjevalo. Kaj lahko storimo?
- Prenovimo peči in kurilne sisteme – premog in vlažen les bi morali nadomestiti s čistejšimi energenti, kot so plin, toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. Mesto bi moralo povečati subvencije za zamenjavo starih peči.
- Zmanjšajmo promet v mestnem središču – pešcem in kolesarjem prijazno mesto bi pomenilo manj emisij iz vozil. Kaj pa več mestnih avtobusov na električni pogon?
- Spodbujajmo ozelenitev mesta – drevesa in zelene površine lahko pomagajo filtrirati zrak in zmanjšati količino škodljivih delcev.
- Ozaveščanje prebivalcev – vsi moramo razumeti, kako velik problem je to, in začeti pri sebi. Manj kurjenja, manj nepotrebne vožnje z avtom – mali koraki so tisti, ki štejejo.
Kako dolgo bomo še dihali ta zrak?
Murska Sobota ima priložnost, da se izogne scenariju, v katerem onesnaženje postane kronični problem brez rešitve. A za to bo potreben skupni napor prebivalcev, lokalne oblasti in države.
Bo leto 2025 prelomno? Ali bomo čez nekaj let pisali iste članke, zgolj z višjimi številkami?
Pripravil: E. K. Vir: Arso, Freepik
