Jože Možina na vprašanja o cenzuri ni odgovoril – ali pa ni smel? Plačujemo cenzurirane vsebine?
Odpovedani intervju, ponovitve in odprte teme: Kje so meje uredniške svobode na RTV Slovenija?
LJUBLJANA – V nedeljo, 20. oktobra 2024, bi morali gledalci na nacionalni televiziji spremljati intervju z Uršo Cankar Soares, a so namesto tega ponovno predvajali pogovor z Melom Kovicem, mlajšim novomašnikom koprske škofije. Ne da bi podcenjevali življenjsko zgodbo gospoda Kovica, a intervju je že bil predvajan, kar postavlja pod vprašaj, zakaj je do zamenjave sploh prišlo. Še bolj intrigantno pa je, da je naslednji napovedani gost v oddaji “Intervju” dr. Milko Mikola, zgodovinar, ki bo 27. oktobra govoril o povojnem nasilju komunističnega režima. Zakaj ta tematika ni cenzurirana, medtem ko je bil intervju z aktivistko odpovedan?
RTV: Cenzurirano, dokler ni zgodovinsko?
Nacionalna televizija očitno razpolaga z različnimi standardi za obravnavo kontroverznih tem. Kadar gre za povojno nasilje, ki je v slovenskem političnem prostoru še vedno polarizirajoča tema, se zdi, da je prostor za razpravo nenadoma odprt. Po drugi strani pa pogovor o pravici do življenja in stališčih, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti, ni dobil zelene luči. Kako je mogoče, da je razprava o desetletja starih dogodkih, ki še vedno burijo duhove, manj sporna od aktualnih vprašanj o etičnih in pravnih pravicah žensk?
Zdi se, da na RTV velja nenapisano pravilo: bolj ko je tema oddaljena v preteklosti, manj je cenzurirana. Aktualna vprašanja, ki lahko vplivajo na trenutno družbeno ureditev, pa očitno zahtevajo “večplastno” in “celovito” obravnavo – ali pa ostanejo v uredniškem predalu.
Kontroverzni gostje in (ne)cenzura: Kaj je meja?
Oddaja “Intervju” se ni izognila kontroverzam niti v preteklosti. Med gosti so bili že ljudje s precej skrajnimi stališči, od politikov, ki zagovarjajo represivne ukrepe proti beguncem, do znanstvenikov z alternativnimi teorijami o podnebnih spremembah. Vprašanje, ki se pri tem odpira, je, zakaj so nekatere teme ali gosti “ustrezni” za obravnavo, medtem ko so drugi označeni kot “uredniško neustrezni”?
Naj spomnimo, da je v preteklosti oddaja gostila tudi predstavnike verskih skupnosti, ki so odkrito zavračali pravice LGBTQ+ skupnosti. Kje je bil takrat argument o “imanentni enostranskosti” žanra intervjuja? Je res problem v formatu oddaje ali pač v stališčih, ki bi jih določeni gostje zagovarjali?
Ko postane žanr problem, se vprašajte o vsebini
RTV je v pojasnilu ob odpovedi intervjuja z Uršo Cankar Soares navedla, da je “intervju neprimeren za razdvajajoče teme, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” To stališče bi bilo morda razumljivo, če se v preteklosti ne bi enake oddaje lotevale prav takšnih “večplastnih” vprašanj. Cenzura ali samo “uredniško načrtovanje” – to je vprašanje.
Oglasili so se nam z RTV-ja glede odpovedanega intervjuja z Uršo Cankar Soares … Tole so povedali
Vprašanja za Jožeta Možino ostajajo brez odgovora – RTV Slovenija odgovarja namesto njega
Na vprašanja, ki smo jih 17. oktobra poslali Jožetu Možini, odgovornega urednika na RTV Slovenija, nismo prejeli nobenega odgovora. Vprašali smo ga o razlogih za izbiro Urše Cankar Soares kot gostje, njegovem pogledu na odpoved intervjuja ter stališčih uredništva glede občutljivih tem, kot je pravica do splava. Namesto Možine se je odzvala le Služba za komuniciranje RTV Slovenija, ki je podala splošne odgovore in se sklicevala na uredniška merila. Odsotnost Možinovega odziva pušča odprta vprašanja o tem, koliko svobode ima v resnici uredništvo pri izbiri gostov.
Njegov molk nas še bolj navdaja z dvomom, ali gre morda za še večje uredniške pritiske, kot smo sprva domnevali. Zdi se, da ostajajo občutljive tematike na RTV Slovenija pogosto zavite v tančico nejasnosti, kjer odgovori prihajajo le iz službenih komunikacij, medtem ko ključni posamezniki ostajajo tiho. Bo Jože Možina kdaj pojasnil svojo stran zgodbe, ali bomo tudi tokrat ostali brez pravega vpogleda v zakulisje uredniških odločitev?
Zaradi odpovedi intervjuja nocoj ponavljamo izjemno karizmatičnega novomašnika Mela Kovica. Upam pa, da se kmalu odpravi diskriminacija in bom lahko svobodno in avtonomno opravil tudi pogovor z @CankarUrsa. Javna @RTV_Slovenija mora biti nazorsko pluralna ali pa bo izgubila… https://t.co/exzP5BRRm6
— Jože Možina (@JozeMozina) October 20, 2024
Povojna nasilja in uredniška svoboda: Kakšne signale pošiljamo?
Gostovanje dr. Milka Mikole, ki bo govoril o nasilju komunističnega režima po drugi svetovni vojni, odpira novo poglavje v diskusiji o uredniški politiki nacionalne televizije. Medtem ko nekatera zgodovinska vprašanja dobivajo pozornost, je očitno, da sodobne teme, ki segajo v področja ustavnih pravic in družbenih vrednot, pogosto ostajajo “neprimerne” za obravnavo.
Ali RTV Slovenija s tem ne pošilja sporočila, da so nekatere teme – tudi če so relevantne in aktualne – preveč “neprijetne” za oddajo? Javna televizija bi morala predstavljati prostor za soočenje različnih pogledov, tudi tistih, ki izzivajo prevladujoče norme. Dokler bo cenzura selektivna, bodo ostajali dvomi o resnični uredniški svobodi na nacionalni televiziji.
V prihodnje bo treba premisliti, ali je tovrstno “načrtovanje” programa res v službi javnega interesa ali le igra selektivne cenzure.
Napisal: N. Z.
Vir: www, FB, RTV 365
