Jurčke poznamo skoraj vsi, kaj pa to užitno gobo? Slovenci jo največkrat spregledamo
Jurček, lisička ali marela so gobe, ki jih večina prepozna že na prvi pogled. Potem pa so tu vrste, ki so v naših gozdovih zelo pogoste, pa jih marsikdo sploh ne pozna. Ena takšnih je tudi goba, ki jo je pokazala gobarka.
»Pozdravljeni, ali je ta goba užitna? Brala sem, naj bi bila to lupljivka in užitna?« je zapisala. Odgovori so prišli hitro. Več uporabnikov je zapisalo, da naj bi šlo za prožno lupljivko oziroma Suillus bovinus, eden od komentatorjev pa je dodal, da jo nabira vsako leto.
Prožna lupljivka namreč ni neka redkost, ki bi jo srečali le izkušeni mikologi. Gobarsko društvo Lisička Maribor jo uvršča med pogoste gobe v Sloveniji, pri opisu vrste pa navaja, da raste predvsem pod bori, pogosto v večjih skupinah ali šopih, od poletja pa vse do pozne jeseni.
Kako jo sploh prepoznamo?
Prožna lupljivka ima rumenkasto rjav in gladek klobuk, ki običajno meri od pet do deset centimetrov. V vlažnem vremenu je njegova površina lepljiva. Na spodnji strani nima lističev, ampak široke oglate luknjice, ki so sprva rumene, pozneje pa postanejo olivno rjave. Bet je brez obročka, meso pa je mehko in prožno, prav po tej lastnosti je goba dobila svoje slovensko ime.
Če ste jo že kdaj videli pod borom, ste jo morda preprosto pustili pri miru in nadaljevali iskanje jurčkov. In s tem ni nič narobe. Pravzaprav je previdnost pri manj znanih vrstah vedno boljša odločitev kot ugibanje.
Po podatkih Gobarskega društva Lisička je prožna lupljivka užitna, dokler ni preveč mehka. Zanimivo je tudi, da lahko vložena v kis dobi vijoličaste oziroma rdečkaste odtenke. Na njenem miceliju lahko parazitira rožnati slinar, med podobnimi vrstami pa gobarski vir omenja tudi navadnega jelšarja in zajedalskega pagobana.
V gozdu je veliko več kot samo jurčkov
Čeprav gobarji najpogosteje govorijo o jurčkih, lisičkah in marelah, je pestrost slovenskih gozdov precej večja. Na seznamu pogostih gob v Sloveniji so poleg prožne lupljivke med drugim še jesenski goban, navadna lisička, črna trobenta, macesnova lupljivka, smrekova sirovka, različne golobice, mlečnice in številne druge vrste.
Katere gobe lahko jeseni najdemo v Sloveniji?
Jurčki so le začetek. V naših gozdovih jeseni rastejo tudi številne druge vrste, ki jih marsikdo sploh ne prepozna.
Tabela je informativna. Gobe uživajte le, če ste v njihovo določitev povsem prepričani.
Morda ste torej prožno lupljivko v gozdu že srečali, pa ji niste namenili posebne pozornosti. Naslednjič boste ob rumenkasto rjavem klobuku in luknjičasti spodnji strani morda že pomislili nanjo. A najboljše gobarsko pravilo ostaja zelo preprosto: če gobe ne poznamo zanesljivo, je bolje, da ostane tam, kjer smo jo našli.
Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor, gobe.si, Facebook/Prijatelji, ki jim je všeč Gobarjenje in gobe v Sloveniji
Napisal: K. J.
