Jurčki še rastejo! Javili so se nam gobarji: razkrivajo, kje jih še lahko najdemo

19. nov. 2026, ob 16.00
215
250 SEK

Ste košaro že pospravili do prihodnje jeseni? Gobarji sporočajo, da sezona še ni končana. V Beli krajini še najdejo posamezne jurčke, iz društva Snežka Dobrovce poročajo o približno ducatu najdenih gobanov, na Dolenjskem pa poznajo tudi decembrska presenečenja. Toda vsaka poznojesenska najdba ni primerna za v lonec.

NOVO MESTO, SEMIČ, DOBROVCE – Ali jurčki sredi novembra še rastejo in na kaj moramo biti pri nabiranju pozorni? Na vprašanja NaDlani.si so odgovorili Gobarsko društvo Novo mesto, dr. Iva Konda, predsednica Belokranjskega gobarskega društva, in Gobarsko društvo Snežka Dobrovce. Njihova opažanja kažejo, da ob ustrezni vlagi in temperaturah gozdovi še ponujajo zanimive najdbe.

V Beli krajini jih najdejo na višini od 300 do 400 metrov

»Tudi v novembru se najde kakšen goban oz. jurček. Njihova rast je pogojena z več dejavniki, kot so: zadostna vlaga, sprememba temperature, še vedno topla gozdna tla,« pojasnjuje dr. Iva Konda.

Njena opažanja se nanašajo na Belo krajino, kjer posamezne primerke še najdejo na nadmorski višini od 300 do 400 metrov. Poslala nam je tudi fotografijo borovega gobana, ki ga je članica društva Nada Pezdirc fotografirala 16. novembra.

Borov goban, fotografiran 16. novembra v Beli krajini. Foto: Nada Pezdirc.
Borov goban, fotografiran 16. novembra v Beli krajini. Foto: Nada Pezdirc

O konkretni najdbi so poročali tudi iz Gobarskega društva Snežka Dobrovce: »Jurčki še rastejo in sicer na nižjih nadmorskih višinah. Včeraj smo jih našli v Središču recimo kakšnih 12.«

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Odgovor so nam poslali 19. novembra, zato se njihova najdba nanaša na dan prej.

Na Dolenjskem poznajo tudi »božične« gobane

V Gobarskem društvu Novo mesto pravijo, da je novembra še mogoče najti poletne in jesenske gobane ter borovnike. Za črne gobane oziroma ajdovčke pa je po njihovih opažanjih sezona že končana.

Množične rasti zdaj ne pričakujejo več. Dolgoletno zanesljivo rastišče lahko nabiralca razveseli še z dvema ali tremi primerki, prve slane pa rasti gobanov običajno ne ustavijo povsem.

»Zanimivo je, da tudi na dolenjskem obstajajo rastišča, kjer je možno najti jesenske gobane in borovnike vse tja do sredine decembra, če do takrat le ne zapade prvi sneg,« so nam sporočili.

Posebno veselje jim prinesejo »božični« gobani, ki jih najdejo na predvečer božiča med nabiranjem mahu za jaslice. Vendar takšne najdbe pogosto ostanejo le za občudovanje.

»Ker so običajno pomrznjeni, seveda niso za v lonec, a veselje ob najdbi zato ni nič manjše.«

Ob tem opozarjajo, da enkrat obmrznjenih primerkov ni več priporočljivo uživati.

Na enem gobarskem večeru določili kar 81 vrst

Belokranjsko gobarsko društvo je 17. novembra pripravilo zadnji letošnji gobarski večer. Člani so prinesli primerke iz vseh treh belokranjskih občin, rezultat določanja pa je pokazal, kako pester je gozd tudi pozno jeseni.

»Determinirali smo kar 81 različnih vrst. To pomeni, da je še vedno zelo velika pestrost gliv in da so pogoji za njihovo rast ustrezni,« pravi Konda.

Določanje gob na gobarskem večeru Belokranjskega gobarskega društva 17. novembra. Foto: Iva Konda.
Določanje gob na gobarskem večeru Belokranjskega gobarskega društva 17. novembra. Foto: Iva Konda

Številka ne pomeni 81 užitnih vrst. Med gobami, ki jih lahko srečamo v tem času, predsednica omenja tudi mušnice in obrobljeno kučmico, poleg njih pa mraznice, sirovke, polževke, golobice, zimske kolobarnice in druge vrste.

V novomeškem društvu dodajajo, da je lahko pestrost ob koncu novembra celo večja kot v sušnem poletnem mesecu. Med značilnimi poznimi gobami naštevajo zimske kolobarnice, pozne polževke, zimske štorovke in bukove ostrigarje. Rast po njihovih izkušnjah podpirajo prisojne lege, zastirka iz suhega listja in občasne otoplitve.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Društvo Snežka nosi ime po gobi, ki raste prav zdaj

Iz Gobarskega društva Snežka Dobrovce so opozorili na snežke oziroma zimske kolobarnice (Tricholoma portentosum), po katerih ima društvo ime. Po njihovih opažanjih še rastejo tudi polstenke in dežniki, bolj znani kot marele.

Pri slednjih opozarjajo na podobne zelenolistke, med katerimi so tudi strupene. Tudi pri drugih gobah je treba poznati natančno vrsto: poimenovanje skupine, denimo kolobarnice ali livke, samo po sebi ne pove, ali je posamezna goba užitna.

»Potrebno pa je gobe dobro poznati, da ne pride do zamenjave,« poudarjajo v društvu. Ob negotovosti svetujejo, naj goba ostane na rastišču.

Opečnata žveplenjača po navedbi pošiljatelja. Vir fotografije: Gobarsko društvo Snežka Dobrovce.
Opečnata žveplenjača po navedbi pošiljatelja. Vir fotografije: Gobarsko društvo Snežka Dobrovce

Razmočena goba je težje določljiva

Na dodatno past poznojesenskega nabiranja opozarja Konda: razmočene gobe je težje prepoznati, zato je potrebna še večja previdnost.

»Če se pojavi dvom, za katero vrsto gobe gre, je to jasen znak, da dotično gobo pustimo v gozdu, ker je ne poznamo dovolj, da bi bila varna za uživanje,« svetuje.

Nabiralce poziva, naj ne hitijo, si vzamejo čas in nabirajo le tisto, kar najbolje poznajo. Ob tem naj jih vodi tudi spoštovanje gozda: »Predvsem pa naj vas pri gobarjenju vodi spoštovanje do teh izjemnih bitij – gliv, od katerih je odvisno zdravje gozda.«

Za tiste, ki jih poleg polne košare zanima tudi spoznavanje gliv, pa hladnejši dnevi ne pomenijo nujno konca obiskovanja rastišč. Kot so zapisali v Gobarskem društvu Novo mesto: »Za razliko od ‘jurčkarjev’ se pravim gobarjem gobja sezona praktično nikoli ne konča.«

Pripravil: K. J.
Viri: odgovori Gobarskega društva Novo mesto, dr. Ive Konda iz Belokranjskega gobarskega društva in Gobarskega društva Snežka Dobrovce

215
250 SEK