K bodoči slovenski svetnici Magdaleni moli babica, očitno pomaga! „Sin mi je sporočil, da je operacija uspela!“
Magdalena Gornik je bila slovenska mistikinja in katoliška vernica, rojena leta 1835 v kraju Janeži pri Gornjem Gradu, umrla pa leta 1896.
SODRAŽICA – „Za malega G., ki je bil danes na operaciji srčka in zanj pri Magdaleni tudi svečka gori, smo od stare mame prejeli tole informacijo ter slikico dečka po operaciji in zahvalo vsem vam:”Sin mi je sporočil, da je operacija uspela in je vse v redu z Gxxxx. Vsem, ki ste čutili z nami in molili, pa Bog povrni. Magdalena Gornik pa se zagotovo veseli z nebeščani in nas opominja, naj hodimo po ozki poti, ki vodi v nebesa. Slavimo Gospoda,“ je zapis na Facebook strani Magdalena Gornik. Številni se obračajo s priprošnjo za pomoč k Magdaleni, verjetno enkrat tudi slovenski svetnici.
Magdalena Gornik je bila slovenska mistikinja in katoliška vernica, rojena leta 1835 v kraju Janeži pri Gornjem Gradu, umrla pa leta 1896. Že kot mlado dekle naj bi doživela izredne duhovne in mistične pojave, med drugim videnja Jezusa, Device Marije in svetnikov. Njeno življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, asketskim načinom življenja in duhovnimi darovi, ki so pritegnili pozornost številnih vernikov, pa tudi cerkvenih in posvetnih oblasti. O njej so se razširile pripovedi, da je prejemala stigme, krvave rane podobne Kristusovim, in da je bila pogosto v stanju ekstaze, med katero je doživljala duhovne razodetja.
Čeprav Cerkev (še) ni uradno priznala njene svetosti, se je med ljudmi razvil globok kult spoštovanja do Magdaleninega življenja in trpljenja. V mnogih slovenskih krajih jo verni ljudje še danes častijo kot primer ponižnosti, potrpežljivosti in popolne predanosti Bogu. V zadnjih letih poteka postopek za njeno beatifikacijo, saj mnogi menijo, da je bila njena vera izjemna in navdihujoča. Magdalena Gornik ostaja pomembna osebnost slovenske duhovne zgodovine in simbol preprostega, a izredno gorečega krščanskega življenja, ki kaže na moč vere tudi v trpljenju.
Svetniki
- sveti Mohor in Fortunat – zgodnja krščanska mučenca, zavetnika oglejske cerkve in Koroške; častita se tudi v Sloveniji.
- sveti Hieronim – sicer rojen v današnji Dalmaciji, a zelo čaščen v Sloveniji, predvsem v Šentjerneju.
- sveti Viktorín Ptujský (Victorinus Poetovionensis) – prvi znani krščanski pisec na slovenskih tleh in mučenec iz 4. stoletja.
- sveti Eme Krška (Hemma von Gurk) – plemkinja iz 11. stoletja, povezana s slovensko Koroško; ustanoviteljica cerkva in samostanov.
- sveti Janez Bosko (Don Bosko) – sicer Italijan, a močno povezan s slovensko redovno skupnostjo salezijancev (pogosto naveden med najbolj čaščenimi v Sloveniji).
Blaženi (uradno razglašeni)
- blaženi Anton Martin Slomšek – škof, pesnik, pedagog in narodni buditelj; razglašen za blaženega leta 1999.
- blaženi Lojze Grozde – mučenec druge svetovne vojne; razglašen za blaženega leta 2010.
- blaženi Drinske mučenke – med njimi tudi s. Krizina Bojanc in s. Antonija Fabjan, rojeni v Sloveniji, ubiti leta 1941 v Bosni; razglašeni za blažene leta 2011.
Služabniki Božji (v postopku za beatifikacijo ali svetništvo)
- Magdalena Gornik – mistikinja iz 19. stoletja, znana po videnjih in globoki pobožnosti.
- Frančišek Gnidovec – lazarist in škof v Skopju, znan po svetosti in dobroti.
- Alojzij Kozar starejši – duhovnik, pisatelj in pričevalec vere iz Prekmurja.
- Viktor Kogej – duhovnik in misijonar, umrl kot mučenec v Argentini.
- Miroslav Bulešić (čeprav rojen v Istri, ga mnogi štejejo med širši slovenski prostor).
- France Baraga (Friderik Irenej Baraga) – misijonar med Indijanci v Severni Ameriki, sicer rojen na Dolenjskem; postopek za beatifikacijo je v teku.
- Andrej Majcen – salezijanski misijonar na Kitajskem in v Vietnamu, znan po svoji svetosti in predanosti.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: FB
