Kaj se gredo naši politiki v Bruslju? Namesto da bi zastopali Slovenijo, obračunavajo drug z drugim: "Izključite tudi Janšo, ne samo Grimsa"

Kaj se gredo naši politiki v Bruslju? Namesto da bi zastopali Slovenijo, obračunavajo drug z drugim: “Izključite tudi Janšo, ne samo Grimsa”

08. jul. 2026, ob 12.27
Posodobljeno pred 2 urama
242
150 SEK

Primer Branka Grimsa se je v Bruslju iz notranjega vprašanja Evropske ljudske stranke hitro spremenil v slovenski politični obračun. Irena Joveva in Marjan Šarec sta Manfredu Webru pisala, naj se EPP ne ustavi pri Grimsu, ampak naj pogleda tudi proti SDS in Janezu Janši. In tu se odpira precej večje vprašanje: ali naši politiki v tujini res zastopajo Slovenijo – ali predvsem bijejo domače vojne?

Bruselj kot novo bojišče slovenskih zamer

V politiki so spori nekaj običajnega. Tudi ostri. A ko se domače zamere preselijo v Bruselj, stvar dobi drugačen okus. Branko Grims se je znašel pod pritiskom znotraj Evropske ljudske stranke, kjer naj bi odločali o njegovem nadaljnjem članstvu. To je stvar EPP, njenih pravil in njenih notranjih razmerij.

A nato sta se oglasila Irena Joveva in Marjan Šarec, evroposlanca iz druge politične skupine. V pismu Manfredu Webru sta opozorila, da naj se EPP ne ustavi le pri Grimsu, temveč naj pod drobnogled vzame tudi SDS in Janeza Janšo. Na papirju gre za skrb za evropske vrednote. V praksi pa se marsikdo vpraša: ali je to res naloga slovenskih politikov v Bruslju?

Namesto da bi držali skupaj, pišejo pisma drug proti drugemu

Slovenija je majhna država. V Bruslju nima neomejene moči, nima velikih delegacij in nima razkošja, da bi se njeni predstavniki med seboj javno spotikali ob vsaki priložnosti. Prav zato ljudje upravičeno pričakujejo, da bodo slovenski evroposlanci tam iskali vpliv, zavezništva in koristi za državljane.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Namesto tega gledamo prizor, ki deluje skoraj domače: ena politična stran drugo prijavlja, opozarja, spodkopava in ji odpira vrata za nove pritiske. Danes Grims, jutri Janša, pojutrišnjem kdo drug. In tako slovenska politika tudi v Bruslju ne izpade kot zrela državotvorna drža, ampak kot nadaljevanje domačega prepira z drugimi sredstvi.

Vprašanje vrednot ali politično obračunavanje?

Seveda je legitimno razpravljati o političnih vrednotah, pravni državi, medijih, Evropski uniji in mejah sprejemljivega. Toda način, kako slovenski politiki to počnejo, pogosto pusti grenak priokus. Namesto argumentirane razprave dobimo vtis hujskanja: izključite njega, poglejte še tistega, tudi ta ne spada zraven.

In prav tu je težava. Ko se slovenski predstavniki v tujini začnejo ukvarjati predvsem s tem, kako bi oslabili druge slovenske predstavnike, se izgubi bistvo njihovega mandata. Volivci jih niso poslali v Bruselj zato, da tam podaljšujejo domače politične fronte, ampak da delajo za interese ljudi.

Slovenija od tega nima nič

Na koncu se lahko vprašamo povsem preprosto: kaj ima od tega Slovenija? Bo zaradi tega bolj slišana? Bo imela več vpliva? Bodo državljani zaradi medsebojnih obračunov živeli bolje?

Težko. Takšne poteze morda prinesejo aplavz zvestih političnih navijačev, a državi kot celoti ne prinesejo veliko. Če kaj, jo delajo manjšo, bolj razdeljeno in manj resno. In prav zato bi morali naši politiki, levi in desni, vsaj v tujini razumeti nekaj osnovnega: doma se lahko prepirajo, a v Bruslju bi morali vedeti, koga pravzaprav predstavljajo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

242
150 SEK