Kaj se je zgodilo z Urško Klakočar Zupančič? Nekoč je Roberta Goloba kovala v zvezde, danes pa o njem govori čisto drugače (VIDEO)
Robert Golob je bil nekoč zanjo »vrhunski menedžer«, ki mu drugi skoraj ne sežejo do pete. Danes Urška Klakočar Zupančič ob istem Golobu kot zgled spoštljivega ravnanja izpostavlja Antona Ropa. Takšen obrat odpira precej večje vprašanje od tega, kdo bo s kom nastopil na naslednjih volitvah: kaj se je zgodilo z njenim pogledom na človeka, s katerim je stopila na veliki politični oder?
Ko je bil Golob zanjo »vrhunski menedžer«
Politični spomin je lahko kratek, posnetki in izrečene besede pa ostanejo.
Urška Klakočar Zupančič je bila ob vzponu Gibanja Svoboda eden njegovih najbolj prepoznavnih obrazov. Ko so prihajale kritike na račun Roberta Goloba in njegovega načina vodenja, ga ni branila z zadržkom.
»Sprevrženo je, resnično je sprevrženo, da ljudje, vi, ki ne boste sodelovali v vladi, govorite o menedžiranju te vlade, ki jo menedžira vrhunski menedžer, vrhunski menedžer, ki mu najverjetneje nihče tukaj od nas ne seže do pete,« je govorila.
Težko bi bilo povedati bolj jasno. Golob zanjo ni bil zgolj predsednik stranke ali politični partner. Predstavljala ga je kot človeka z izjemnimi sposobnostmi vodenja.
Nekaj let pozneje poslušamo precej drugačno Urško Klakočar Zupančič.
»Rop ljudi ne meče čez ramo«
V oddaji Marcel jo je voditelj neposredno vprašal, kakšna je razlika med Robertom Golobom in Antonom Ropom.
Odgovorila je brez dolgih pojasnil: »Dr. Anton Rop dela z ljudmi spoštljivo in jih ne meče čez ramo.«
In tu postane stvar politično zanimiva.
Goloba sicer v drugem delu povedi ni še enkrat poimensko omenila, toda vprašanje je bilo primerjava prav med njima. Sporočilo je zato težko razumeti drugače: Rop je v njeni današnji oceni tisti, ki spoštuje ljudi in jih ne odvrže, ko jih več ne potrebuje.
Kako smo torej od »vrhunskega menedžerja, ki mu nihče ne seže do pete« prišli do takšne primerjave?
Je spremenila mnenje ali političnega zaveznika?
Klakočar Zupančičeva danes ni več v Svobodi. Po razhodu s stranko gradi novo politično zgodbo, in to prav z Antonom Ropom.
Rop se podaja v tekmo za ljubljanskega župana, sama pa je pojasnila, da je po njenem mnenju za to vlogo primernejši od nje. Ko jo je Marcel vprašal tudi o morebitnih višjih političnih ambicijah, je odgovorila pomenljivo: »Moj čas še pride.«
Prav zato njene besede o Golobu ne delujejo kot naključna pripomba nekdanje političarke. Klakočar Zupančičeva se očitno ne poslavlja od politike. Nasprotno – išče nov prostor, nove zaveznike in morda novo pot proti političnemu vrhu.
Ob tem pa se ponuja vprašanje, ali se skupaj z zavezniki spreminja tudi pogled na preteklost.
Tudi Anton Rop ni politik brez politične prtljage
Pri vsem skupaj je zanimivo še nekaj. Klakočar Zupančičeva danes Ropa predstavlja predvsem skozi njegovo spoštljivo delo z ljudmi, a nekdanji premier ima za seboj dolgo politično kariero in odločitve, ki so nekoč povzročale zelo ostre razprave.
Kot minister za delo je bil denimo eden ključnih obrazov obdobja, v katerem je bila sprejeta velika pokojninska reforma ZPIZ-1. Ta je med drugim obdobje za izračun pokojninske osnove postopoma podaljšala z desetih na 18 najugodnejših zaporednih let ter spreminjala način odmere pokojnin.
To seveda ne pomeni, da lahko celotno pokojninsko zgodbo pripišemo enemu človeku. Pokojninski sistem se je nato spreminjal skozi več vlad in reform. Je pa dovolj, da pokaže nekaj drugega: tudi Rop ni nepopisan list, ki bi se danes prvič pojavil v slovenski politiki.
Zato je toliko zanimiveje, kako izrazito ga Klakočar Zupančičeva danes postavlja nasproti Golobu.
Od Goloba do Ropa – in napoved, da njen čas šele prihaja
»Časi niso taki, da bi sedeli na kavču in samo opazovali,« je Klakočar Zupančičeva še pojasnila svojo vrnitev v aktivno politiko.
To je verjetno najpomembnejši del celotnega nastopa. Pred nami ni zgolj pogled nazaj na razpad nekega političnega zavezništva. Pred nami je političarka, ki jasno sporoča, da ima še ambicije.
Nekoč je bil ob njej Golob in besede o »vrhunskem menedžerju«. Danes je ob njej Rop in besede o človeku, ki »ne meče ljudi čez ramo«.
V politiki se odnosi spreminjajo in razhodi niso nič nenavadnega. Toda kadar se ocena nekdanjega zaveznika spremeni tako temeljito, se bralcu težko ne porodi vprašanje: je Urška Klakočar Zupančič vmes spoznala nekaj, česar prej ni videla – ali danes preteklost preprosto gleda skozi očala novega političnega zavezništva?
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
