Kaj skriva predsednica? Zakaj še ni izbran novi guverner Banke Slovenije?

Kako se bo slovenska politična elita spopadla z zahtevnimi izzivi pri izbiri guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic? Sprejemanje odločitev na teh ključnih položajih razkriva več kot le politične preference – odkriva razmerja moči, osebne preference in skrite načrte.

Z današnjim dnem se zaključuje mandat Boštjana Vasleta, petega guvernerja Banke Slovenije. Do nastopa funkcije novega guvernerja bo vodenje centralne banke z jutrišnjim dnem prevzel namestnik guvernerja Primož Dolenc.

Več 👉https://t.co/iuecZxayfQ pic.twitter.com/ZrHqiWZvhu

— Banka Slovenije (@BankaSlovenije) January 8, 2025

Kdo bo naslednji guverner Banke Slovenije?

Izziv za Natašo Pirc Musar, prvo predsednico Slovenije, ni le tehnične narave, temveč je tudi politično zapleten. Po šestih letih Boštjana Vasleta na čelu Banke Slovenije in neuspehu Antona Ropa, ki je pogorel z vsega 24 glasovi podpore v državnem zboru, mora predsednica najti kandidata, ki bo zadostil različnim pričakovanjem – tako strokovnim kot političnim.

Predsednica je tokrat opustila običajni postopek javnega razpisa in se podala na manj formalno pot. V njeni pisarni pravijo, da bo ožji izbor dokončan do konca januarja, vendar je med strankami že čutiti nemir. Petra Senkovič, ime, ki je bilo omenjeno v medijih, je urad predsednice hitro ovrgel kot nerelevantno, kar namiguje, da bo pravi kandidatka (ali kandidat) najverjetneje prišla iz domačih strokovnih krogov ali pa bo to oseba, ki se bo lahko politično pogajala z vladajočo koalicijo.

Kaj to pomeni za Slovenijo? ECB – kot ključni forum za denarne odločitve – ne dopušča dolgoročnih praznin na nacionalni ravni, saj so glasovalne pravice slovenskega predstavnika začasno zamrznjene. Tako Slovenija tvega izgubo vpliva pri ključnih razpravah o prihodnjih obrestnih merah in inflaciji v evroobmočju.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«

Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

Varuh človekovih pravic: Merjenje moči ali boj za pravičnost?

Še bolj zapleteno je imenovanje novega varuha človekovih pravic. Tukaj ne gre le za strokovnost – čeprav ta ostaja ključni kriterij, kot trdi predsednica – temveč tudi za politično matematiko. Direktorica PIC, Katarina Bervar Sternad, je bila označena kot ena izmed glavnih favoritinj, vendar njene možnosti omejuje politična realnost. Za imenovanje potrebuje dvotretjinsko večino, torej vsaj 60 glasov, kar pomeni, da mora pridobiti podporo tako na levici kot na desnici.

Ali bo to mogoče? SDS in NSi sta že večkrat pokazali, da nasprotujeta kandidatom, ki prihajajo iz nevladnih organizacij. Po drugi strani je Miha Lobnik, aktualni zagovornik načela enakosti, zaradi svoje preteklosti sodelovanja z Janševo vlado na desnici morda sprejemljivejša izbira. Vendar pa ga, ironično, ogroža pomanjkanje podpore na levici, saj so njegovi odnosi z vlado premierja Roberta Goloba obremenjeni zaradi lanskega zmanjšanja sredstev za njegov urad.

Politična razhajanja in trenja med ključnimi institucijami

Kaj pa dinamika med uradoma predsednice republike in premierja? Tenzije so postale očitne konec leta, ko so člani vlade bojkotirali predsedničin govor v državnem zboru – očiten znak nesoglasij, ki segajo globlje od zgolj protokolarnih vprašanj. Nekateri analitiki menijo, da premier Golob poskuša zmanjšati vpliv predsednice, kar pa lahko še dodatno zaplete imenovanja, ki jih mora opraviti.

Kaj sledi na pravosodnem področju?

Ob imenovanju novega guvernerja in varuha človekovih pravic predsednico čaka še izbira slovenskega sodnika za Sodišče EU v Luksemburgu. Sodni svet je predlagal tri najprimernejše kandidate: Mateja Accetta, Marka Bošnjaka in Damjana Kukovca. Vsaka izbira prinaša posledice: če bo imenovan Accetto, bo to odprlo novo vprašanje – kdo bo zamenjal njega na ustavnem sodišču?

Imenovanja na najvišjih položajih niso le vprašanje strokovnih meril, temveč tudi preizkus politične spretnosti. Za predsednico Pirc Musar, ki je že v prvem letu mandata naletela na zapletene situacije, bodo ti procesi ključni za oblikovanje njene politične zapuščine. Kdo bo zmagal v tem političnem šahu – predsednica, premier ali morda celo opozicija? Odgovor bomo morda dobili že konec januarja.

Napisal: N. Z.

Vir: www