Kako (ne)uspešno občine črpajo evropska sredstva?
Občini Žužemberk in Šmarješke Toplice sta se lani zavihteli med 10 najboljših občin v državi po številu pridobljenih sredstev na prebivalca. Žužembrčani so pripeljali v svoje kraje po 1135 evrov po „glavi“, v Šmarjeških Toplicah 1102,7 evra.

NOVO MESTO – Evropska unija (EU) s finančnimi sredstvi podpira projekte in programe na različnih področjih: regionalni in urbani razvoj; zaposlovanje in socialno vključevanje; kmetijstvo in razvoj podeželja; pomorske zadeve in ribištvo; raziskave in inovacije; humanitarna pomoč. Slovenija je bila pri črpanju teh sredstev najuspešnejša leta 2015, v letu 2018 je pristala na 4. mestu. Kako gre to od rok občinam s področja, kjer berejo časopis Nadlani.si? Občini Žužemberk in Šmarješke Toplice sta se lani zavihteli med 10 najboljših občin v državi po številu pridobljenih sredstev na prebivalca. Žužembrčani so pripeljali v svoje kraje po 1135 evrov po „glavi“, v Šmarjeških Toplicah 1102,7 evra. Ostali manj.
Škocjan tudi z zunanjo pomočjo
Smo pa občine poprosili, da nam pojasnijo, kako evropska sredstva sploh črpajo. „Sami sledimo razpisom, ki jih objavljajo ministrstva in EU. V sklopu prijave projekta imamo zunanje izvajalce za pripravo posameznih delov (predvsem investicijska dokumentacija) ali . Odvisno od zahtevnosti postopka prijave,“ pojasnijo v Škocjanu, kjer so lani pridobili dobrih 500.000 evrov iz evropskega proračuna.
V Novem mestu niso zadovoljni
„Evropska sredstva črpamo sami. Zunanji izvajalci sodelujejo predvsem pri specifičnih nalogah priprave investicijske in projektne dokumentacije,“ pojasnijo na Mestni občini Novo mesto. v procese, povezane s črpanjem EU sredstev je vključenih več deset zaposlenih. „Povsem zadovoljni s količino načrpanih sredstev ne moremo biti, saj smo pričakovali predvsem hitrejšo dinamiko vzpostavitve mehanizmov črpanja. Dolgotrajnemu procesu potrjevanja sofinancerskih sredstev namreč sledi še občutno predolgo obdobje do dejanskega črpanja sredstev. Vsi se zavedamo, da že na državni ravni ne moremo biti zadovoljni z dinamiko črpanja evropskih sredstev,“ povedo še v Novem mestu, potem pa razgrnejo številke: vletu 2017 so prejeli 2.792.154 sredstev, v 2018 2.109.368 EUR, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 1.832.451 evrov.

Dve osebi zaposleni v Trebnjem
Kako se tega lotevajo v Trebnjem, nas je zanimalo. „Sredstva črpamo tako s pripravo in prijavo projektov znotraj občinske uprave kot tudi preko Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje. Seveda sta ta dva člena medsebojno povezana oziroma tesno sodelujejo zaposleni v občinski upravi in na razvojnem centru. Trenutno imamo v občinski upravi zaposleni dve osebi, ki se ukvarjata izključno s prijavo in vodenjem projektov (nacionalnih in evropskih). V bodoče želimo ekipo, ki bo delala samo na projektih oziroma črpanju sredstev, tudi okrepiti,“ razkrijejo v Trebnjem. „Seveda bi si vedno želeli več načrpanih oziroma na splošno več pridobljenih sredstev, vendar pa smo načeloma s količino sredstev zadovoljni, glede na možnosti, ki jih ponujajo tako nacionalni kot tudi evropski okvirji in tudi glede na kadrovske zmožnosti. V letu 2017 smo pridobili 528.633,62 evrov, v letu 2018 pa 68.308,62. Tukaj želimo poudariti, da zneski niso odraz uspešno prijavljenih projektov v letih 2017 in 2018, saj je ob uspešno pridobljenih projektih le v izjemnih primerih odobreno predfinanciranje, kar pomeni, da bomo sredstva za trenutno odobrene projekte prejeli šele v prihajajočih letih oziroma po izvedbi le-teh. Tako smo v letih 2017 in 2018 uspešno prijavili projekte, ki bodo v proračun Občine Trebnje v bodočih dveh do štirih letih predvidoma prispevali 2.266.564,88 evrov,“ javijo Trebanjci.
18 projektov Sevnice
Občina Sevnica je finančni perspektivi 2007–2013 izvajala projekte, sofinancirane iz različnih evropskih skladov (razvoj regij, kohezijski sklad, IPA Slovenija-Hrvaška 2007–2013, Obnova in razvoj vasi/Ukrep 322). „Ocenjujemo, da smo v občini Sevnica v prejšnji perspektivi pridobili praktično vsa razpoložljiva sredstva, ki jih je bilo moč pridobiti,“ samozavestno zapišejo na Občini Sevnica, kjer izpostavijo tudi 18 pozitivnih prijav projektov v obdobju 2014–2020. „Potrebno pa je navesti, da je finančna perspektiva 2014–2020 močno zmanjšala sredstva, ki so namenjena regionalnem razvoju Slovenije. Posledično je na voljo manj sredstev, manj razpisov, zmanjšalo se je sofinanciranje projektov ter ozko so opredeljeni nameni koriščenja EU sredstev,“ opozarjajo v Sevnici. Občina Sevnica je vključena oziroma je ena od ustanoviteljic Regionalne razvojne agencije Posavje, ki je v okviru svojih zakonskih in strokovnih pristojnosti delno zadolžena za podporo pri črpanju evropskih sredstev.
V Občini Mokronog-Trebelno evropska sredstva črpajo sami. „Menimo, da smo uspešni. V letu 2018 smo prejeli pogodbo za sofinanciranje EU sredstev preko EKO sklada v višini 340.000 €, vendar smo sredstva, zaradi zamika dokončanje ŠC in dozidave podružnične šole Trebelno, prejeli v letu 2019. Prav tako smo prejeli odločbo EKO sklada za 2 AC električni polnilnici za električna vozila v vrednosti 6.000 €, za DC polnilnico v višini 5.000 € pa še čakamo odločbo sklada. Uspešno smo zaključili projekt »Medgeneracijska škratodežela Mokronog«, za kar smo prejeli 26.200 € EU sredstev (EKSRP),“ še dodajo.
Pripravil: Nadlani.si