Kako preživeti to vročino? To so ključni nasveti, upoštevajte jih, lažje vam bo!
Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejša, daljša in intenzivnejša obdobja visokih temperatur. Vročina lahko povzroči slabše počutje, dehidracijo, vročinske krče in izčrpanost, v najhujših primerih pa tudi življenjsko nevarno vročinsko kap. Z ustreznim ravnanjem lahko številne zdravstvene težave preprečimo ali vsaj omilimo.
LJUBLJANA – Na vročino se je dobro pripraviti še pred začetkom najbolj vročega dela dneva. Dnevne obveznosti in aktivnosti organizirajmo tako, da bomo čim manj izpostavljeni visokim temperaturam, predvsem med 10. in 17. uro, opozarja NIJZ, ki je pripravil niz ukrepov, ki nam bodo pomagali v naslednjih desetih dneh.
Najbolj ogroženi so otroci, starejši in kronični bolniki
Vročina lahko prizadene vsakogar, posebej občutljivi pa so starejši, dojenčki in majhni otroci, nosečnice, osebe z oviranostmi ter kronični bolniki.
Večja previdnost je potrebna pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi, boleznimi dihal, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic in povišanim krvnim tlakom. Bolj ogrožene so tudi nepokretne osebe ter ljudje, ki imajo povišano telesno temperaturo, drisko ali bruhajo.
Posebno izpostavljeni so delavci na prostem, športniki, popotniki in prebivalci stanovanj, ki se hitro segrevajo. Težave so izrazitejše tudi v mestih, kjer asfalt in beton podnevi vsrkavata toploto, ponoči pa jo počasi oddajata. Zaradi učinka mestnega toplotnega otoka se telo ponoči težje ohladi in opomore.
Prostore hladimo ponoči in zgodaj zjutraj
Stanovanje oziroma delovni prostor poskušajmo čim dlje ohraniti hladen. Okna odpirajmo ponoči, zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko so zunanje temperature nižje. Čez dan jih zapremo in zastremo z zunanjimi senčili, roletami, žaluzijami ali polkni.
Izključimo električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj tudi v stanju pripravljenosti oddajajo toploto. Pri hlajenju si lahko pomagamo z ventilatorjem, vendar je njegova učinkovitost omejena, kadar temperatura zraka preseže približno 35 stopinj Celzija.
Učinkovitejše so klimatske naprave. Kdor doma nima možnosti hlajenja, naj del dneva preživi v klimatiziranem javnem prostoru, denimo v knjižnici, trgovskem središču ali drugem primerno ohlajenem objektu. Že nekaj ur v hladnejšem prostoru lahko občutno zmanjša obremenitev organizma.
Telo lahko ohladimo tudi s hladno prho, kopeljo ali vlažnimi oblogami na glavi, vratu, rokah in nogah.
Pijmo, še preden začutimo žejo
V vročini moramo zaužiti dovolj tekočine, saj jo telo izgublja s potenjem. Najboljša izbira je voda, ki naj ne bo ledeno mrzla, saj lahko zelo hladne pijače dražijo prebavila.
Pijmo redno, tudi kadar še nismo žejni. Odrasel človek običajno s pijačo zaužije približno liter in pol tekočine dnevno, v vročini pa okvirno dva litra ali več. Pri telesnem delu in športnih dejavnostih so potrebe še večje. Ob daljših naporih je smiselno nadomestiti tudi elektrolite.
Pomemben opozorilni znak dehidracije sta redko uriniranje in temnejša barva urina. Izogibajmo se alkoholnim pijačam ter napitkom z veliko kofeina ali sladkorja, saj lahko povečajo izgubljanje tekočine.
Ljudje, ki jim je zdravnik omejil pitje tekočine ali jemljejo zdravila za odvajanje vode, naj se z zdravnikom posvetujejo, koliko lahko popijejo v vročem vremenu.
Telesne napore prestavimo na jutro ali večer
Pri telesni aktivnosti organizem proizvaja dodatno toploto. Delo, vadbo, tek, kolesarjenje in druge napore na prostem zato prestavimo v zgodnje jutranje ali večerne ure.
Nosimo lahka, svetla in ohlapna oblačila, ki omogočajo odvajanje toplote. Uživajmo lahko hrano v manjših obrokih in se izogibajmo težkim, mastnim jedem.
V času najmočnejšega sonca poiščimo senco. Zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali in primernimi oblačili. Na nepokrite dele kože nanesemo širokospektralno zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, ki ščiti pred žarki UVA in UVB.
Nikogar ne puščajmo v zaprtem avtomobilu
Otroka, starejše osebe, osebe z oviranostmi ali živali nikoli ne puščajmo v zaprtem parkiranem avtomobilu, niti za nekaj minut. Temperatura v vozilu lahko zelo hitro naraste na življenjsko nevarno raven.
V vročih dneh pokličimo ali obiščimo starejše, bolne in socialno izolirane ljudi, ki živijo sami. Preverimo, ali imajo dovolj tekočine, primerno ohlajen prostor in ali kažejo znake pregretja.
Kako prepoznamo pregretje telesa?
Daljša izpostavljenost vročini lahko povzroči slabost, glavobol, omotico, kožne izpuščaje, mišične krče, izrazito utrujenost, hitro bitje srca, zmedenost ali omedlevico.
Ob znakih pregretja osebo takoj umaknemo v senco ali hladen prostor, odstranimo odvečna oblačila in jo začnemo hladiti z vlažnimi oblogami oziroma hladno vodo.
Vročinska kap je nujno zdravstveno stanje. Nanjo lahko kažejo zelo visoka telesna temperatura, zmedenost, motnje zavesti, krči ali nezavest. Takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč in obolelega do prihoda reševalcev ves čas hladimo. Nezavestni osebi ne dajemo tekočine.
Z zdravnikom se posvetujemo tudi ob neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se slabšajo.
V vročini previdno tudi s hrano in zdravili
Visoke temperature pospešujejo kvarjenje hrane in povečujejo nevarnost okužb ter zastrupitev. Hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku, posebej previdni pa bodimo pri mesu, mesnih izdelkih ter jedeh, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo pred zaužitjem temeljito operemo.
Tudi zdravila moramo hraniti pri temperaturi, ki jo priporočata proizvajalec in farmacevt. Če nismo prepričani, ali lahko vročina vpliva na njihovo učinkovitost, se posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom.
V vročinskem valu redno spremljajmo uradne vremenske napovedi in opozorila. Pravočasna priprava, dovolj tekočine, ohlajanje prostorov in skrb za najbolj ranljive lahko preprečijo številne nevarne posledice poletne vročine.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
