Kakovost zraka v Murski Soboti znova zaskrbljujoča: Kaj razkrivajo najnovejše meritve?
V Murski Soboti se zima ne kaže le skozi nizke temperature in meglo, temveč tudi skozi povišane vrednosti onesnaževal v zraku. Današnje meritve, čeprav nekoliko boljše kot včerajšnje, še vedno kažejo zaskrbljujoče številke. Na Cankarjevi ulici so izmerili koncentracijo delcev PM10 pri 26 mikrogramih na kubični meter, PM2,5 pa kar 25 mikrogramov. V Rakičanu so bile vrednosti nekoliko nižje – 22 mikrogramov za PM10 in 21 za PM2,5 – vendar to ne prinaša tolažbe.
Včeraj, ko so bile koncentracije PM10 na Cankarjevi ulici pri 45 mikrogramih in v Rakičanu pri 44 mikrogramih, je Murska Sobota zasedla neslavno prvo mesto na lestvici najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji. Čeprav se danes stanje malenkost izboljšuje, dejstvo ostaja: kakovost zraka je daleč od zadovoljive.
Zakaj je Murska Sobota pozimi podvržena slabemu zraku?
Murska Sobota se že leta bori z zimskim onesnaženjem, ki ga povzročajo kombinacija gospodinjskih kurilnih naprav, industrijskih emisij in specifičnih vremenskih pogojev. Mnogi prebivalci še vedno kurijo trda goriva, kar je razumljivo zaradi nižjih stroškov, vendar to pomeni večje izpuste delcev, ki ostajajo ujeti v hladnem in brezvetrnem zraku.
Dodajte temu še geografsko lego Pomurja, kjer nizko ležeča območja in megleni dnevi preprečujejo naravno razpršitev onesnaževal, in dobite recept za težave. Zrak, ki ga dihamo, postane težek – dobesedno in figurativno.
Številke in zdravje: Zakaj bi nas moralo skrbeti?
Morda se vprašate, kaj pomeni 45 mikrogramov na kubični meter? Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije določajo, da bi morali biti povprečni dnevni nivoji PM10 pod 15 mikrogrami, idealno pa celo nižji. Pri takih številkah, kot jih vidimo v Murski Soboti, že govorimo o resnih zdravstvenih tveganjih.
Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko vodi do bolezni dihal, poslabša astmo in kronične obstruktivne pljučne bolezni ter poveča tveganje za srčno-žilne težave. Ranljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z že obstoječimi boleznimi, so še posebej izpostavljeni.
V zadnjih letih so lokalni zdravniki poročali o porastu obiska pacientov z dihalnimi težavami prav v zimskih mesecih. “To niso le številke. To so otroci, ki imajo več napadov astme, starejši ljudje, ki težje dihajo, in delavci, ki se izčrpajo hitreje,” pravi zdravnik iz Murske Sobote.
Kaj lahko storimo kot skupnost?
Problem je kompleksen, vendar to ne pomeni, da ni rešitev. Na lokalni ravni bi lahko zmanjšali uporabo trdih goriv v gospodinjstvih z boljšo energetsko oskrbo in subvencijami za toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. Občine bi lahko vlagale v ozelenitev urbanih območij, kar ne bi le izboljšalo kakovosti zraka, ampak bi tudi dvignilo kakovost življenja.
Ljudje sami lahko prispevajo k zmanjšanju emisij – manj vožnje z avtomobili, boljša izolacija domov in prehod na obnovljive vire energije. Vsaka majhna sprememba šteje, ko gre za skupno zdravje.
Prebujena zima, prebujena odgovornost
Murska Sobota ni edino mesto, ki se sooča s slabim zrakom, vendar je zgodba Pomurja še posebej opomnik na vpliv, ki ga imajo naše odločitve na okolje in zdravje. Če se kot skupnost ne zganemo zdaj, bomo prihodnje zime morda dihali še težji zrak – ali pa ga sploh ne bomo več dihali brez posledic. Boljši zrak ni samo nuja, ampak dolžnost, ki jo dolgujemo prihodnjim generacijam.
Napisal: E. K.
Vir: Arso
