Kakšna zima nas čaka? Tu prve napovedi, v tem mesecu naj bi imeli največ snega
A končni zimski vzorec bo odvisen tudi od faz severnoatlantskega nihanja (NAO) in Polarnega vrtinca. Če se zgodi blokada nad severom ali motnja polarnega vrtinca (npr. stratosfersko nenadno segrevanje), se lahko skozi okna za sneg odpre pot tudi v nižje lege Slovenije
LJUBLJANA – Jesen prihaja v deželo. Misli pa uhajajo k zimi in snegu. V teh dneh so se pojavile prve projekcije in napovedi. Del teh tudi v tem zapisu.
Manj kot sicer?
Zima 2025/26 se obeta biti zanimiva in razgibana, zlasti zaradi kombinacije večjega geografsko‑oceanskega vpliva in resnih atmosferskih sprememb. V tropskem Pacifiku se oblikuje šibka La Niña, katere pojav ni tako izrazit kot pri močnih fazah ENSO, a kljub temu vpliva na evropske vremenske tokove prek sprememb v jet streamu. Jesenski trend nakazuje krepitev signala, kar bo omogočilo natančnejše zimske napovedi; model ECMWF v povprečju za obdobje november–januar kaže manj snega v večjem delu Evrope, izrazitejša zimna in snežna območja pa naj bi bila po predvidevanjih le v Skandinaviji in južnem delu Združenega kraljestva, trdi in napoveduje specializirani spletni portal Severe Weather Europe.
Januarja čas za sneg
Mesečna razčlenitev signalizira, da bo november skop z zasneženjem skoraj povsod, razen morda v Skandinaviji; december spet prinaša podpovprečne snežne količine, čeprav srednji Balkan, skrajni jug Združenega kraljestva in deli Skandinavije kažejo večjo verjetnost snega, meni Severe Weather Europe. Januar pa bo po trenutnih podatkih EU‑modela precej bolj obetaven, predvsem zaradi proti severu usmerjenega visokega zračnega tlaka in pogostejših vdorov hladnega zraka proti evropskim notranjostim, še dodaja Severe Weather Europe.
Model UKMO je občutno bolj topel in suh in v sezonskem povprečju napoveduje manj snega skoraj povsod razen v višjih predelih in severnih regijah. Ta model preprečuje pomembnejše spremembe tudi sredi zime, januar pa ne prinaša preobrata. Zaradi te stalne pristranskosti v zgodnjih izdajah velja v tej rundi ECMWF‑jeva slika za zanesljivejšo, zlasti za del januarja, tako Severe Weather Europe.
Na severu več
Na območju Evrope to dejansko pomeni, da bo Skandinavija najverjetneje ohranila zimski značaj, srednja Evropa pa bo imela več snežnih priložnosti januarja, če upoštevamo ECMWF‑jev signal. Južni del Združenega kraljestva ima po istem modelu januarja nadpovprečen signal za sneg, medtem ko ga UKMO ne potrjuje. Balkan pa bo v decembru, zlasti v osrednjem gorskem loku, imel nekaj več snega, vendar se definitivnejša situacija obeta v januarju, ko se širijo ugodni pogoji za zasneženje. Tudi UKMO tega poudarka dokaj zanika, pristavijo na Severe Weather Europe.
Kaj Slovenija?
Ko razmišljamo o Sloveniji, bo novembra in decembra snega večinoma manj kot navadno – izjema so višje lege. Delno bo mogoče slediti signalu s srednjega Balkana v decembru. Januar, kot izstopajoči mesec po ECMWF‑jevih podatkih, je najbolj obetaven za snežne epizode, saj prinaša hladnejše vdore in bolj dinamične padavine. A končni zimski vzorec bo odvisen tudi od faz severnoatlantskega nihanja (NAO) in Polarnega vrtinca. Če se zgodi blokada nad severom ali motnja polarnega vrtinca (npr. stratosfersko nenadno segrevanje), se lahko skozi okna za sneg odpre pot tudi v nižje lege Slovenije.
Če podamo zaključek: zima 2025/26 se bo za večino Evrope začela blago in z razmeroma malo snega, razen v Skandinaviji; pravi napredek proti zimski podobi lahko pričakujemo v januarju. Za Slovenijo to pomeni, da se o zasneženju velja najmočneje veseliti prav v tem mesecu, še posebej če se aktivira šibek Polarni vrtinec ali začne dogajati severnoatlantska blokada, ki bi lahko prinesla hladne vdre in lokalne snežne razmere tudi v nižinah.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
