Kar 1.360 novih uslužbencev? Takšen je strošek plač v primerjavi s prejšnjo (Janševo) vlado
LJUBLJANA – Slovenska vlada je nedavno zaposlila kar 1.360 novih javnih uslužbencev, kar je povzročilo dvig obrvi pri številnih davkoplačevalcih in ekonomskih analitikih. Po podatkih, ki so prišli v javnost, znaša povprečna bruto plača teh zaposlenih okoli 2.500 evrov mesečno, kar pomeni, da bodo ti novi kadri davkoplačevalce mesečno stali več kot 3 milijone evrov. Če to pomnožimo z 12 meseci – seštevek je osupljiv. V času, ko se država že sooča s pomanjkanjem sredstev za zdravstvo in socialne reforme, je to poteza, ki marsikoga pušča brez besed. Ali pa ravno nasprotno – z zelo ostrimi besedami.
Kadrovanje kot ‘investicija’ – ali breme?
Vlada je povečanje števila zaposlenih zagovarjala z ustanovitvijo novih ministrstev, med katerimi izstopa Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi pokrivalo področja, kot so medgeneracijska solidarnost, stanovanjska politika in trajnostni razvoj. A pri tem se poraja vprašanje: zakaj za obravnavo že znanih problematik potrebujemo nove resorje – in predvsem, ali ni bila že obstoječa struktura dovolj?
Minister za solidarno prihodnost, Luka Mesec, je na novinarski konferenci izjavil: »Ne gre za luksuz ali nepotrebno širjenje. Gre za nujnost, če želimo odgovoriti na potrebe sodobne družbe.« (Vir: RTV Slovenija). A skeptiki se sprašujejo, zakaj je odgovor na potrebe 21. stoletja vedno več zaposlenih – in vedno več davkoplačevalskega denarja.
Ministrstva so na novo zaposlila okoli 1360 ljudi, ob bruto plači v Sloveniji v znesku okoli 2500 evrov pa je to že več kot 3 milijone evrov mesečno samo za plače. Noro. pic.twitter.com/RjNMe81sAT
— Marko (@Marko63705437) November 20, 2024
Primerjava s preteklostjo: manj je bilo več?
Če primerjamo trenutno stanje s prejšnjo vlado, so številke precej kontrastne. Med letoma 2020 in 2022 je bilo na novo zaposlenih približno 800 javnih uslužbencev, kar je predstavljalo letni strošek okoli 24 milijonov evrov. To pomeni, da je trenutna vlada v enem letu zaposlila skoraj 70 % več ljudi, s čimer so stroški za plače poskočili za več kot 50 %. Vprašanje je torej očitno: ali Slovenija res potrebuje tolikšno administrativno širitev? Ali pa gre preprosto za “obljubljeno deželo zaposlitev”?
Zgovoren je primer iz leta 2021, ko je prejšnja vlada v okviru digitalizacije preoblikovala več procesov in poudarila optimizacijo kadrov. Takrat so celo napovedovali, da bo število zaposlenih v javni upravi ostalo stabilno. Trenutna vlada pa, namesto da bi šla po tej poti, očitno stavi na kvantiteto, ne nujno na kakovost.
Birokracija ali rešitev?
Da bi razumeli vpliv teh sprememb na vsakdanje življenje državljanov, poglejmo konkreten primer. Ena izmed glavnih nalog novega Ministrstva za solidarno prihodnost je reševanje stanovanjske problematike. A ali so novi zaposleni resnično pripomogli k izboljšavam na tem področju? Mlade družine, ki se trudijo pridobiti subvencionirana stanovanja, še vedno poročajo o dolgotrajnih postopkih, izgubljeni dokumentaciji in – ironija – pomanjkanju odzivnosti.
»Če je dodatnih 1.360 ljudi zaposljenih, da se čakajoče vrste za stanovanja podaljšajo, potem se sprašujem, čemu sploh služijo,« se pritožuje uporabnica Maja, ki je na subvencijo za najemnino čakala več kot eno leto. Njeno zgodbo je objavil portal Siol.net.
Stroški brez jasnega učinka
Povečanje števila zaposlenih je za mnoge znak, da vlada morda ne razume realnosti vsakdanjega življenja državljanov. Stroški, ki se nabirajo na račun dodatnega kadra, bi lahko šli v druge projekte – na primer, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu ali za izboljšanje javnega prevoza. Po podatkih OECD ima Slovenija že zdaj enega največjih javnih sektorjev glede na število prebivalcev v regiji, kar odpira vprašanje: ali je resnično število zaposlenih tisto, kar izboljšuje učinkovitost?
Ekonomist dr. Marko Kranjc meni, da dodatno zaposlovanje brez jasnih učinkov škodi dolgoročni vzdržnosti javnih financ. »Namesto da vlagamo v razvoj obstoječih kadrov in procesov, ustvarjamo novo plast birokracije. To ni trajnostna rešitev,« je povedal v intervjuju za Finance.
Med drugim smo poročali tudi o eni izmed (novo)zaposlenih na vladi:
Golob zaposlil Tinino tesno prijateljico, takšno plačo ji je dal – kdo pa to plača?
In o izplačilih dodatkov na Ministrstvu za digitalno preobrazbo:
Čeprav se vlada sklicuje na nujnost in koristi novih zaposlitev, bo morala državljanom pokazati konkretne rezultate. Dodatni zaposleni bodo upravičeni le, če bodo dolgoročno pripomogli k večji kakovosti javnih storitev. Brez jasnih kazalnikov uspešnosti in merljivih rezultatov bodo kritike še naprej rasle – tako kot stroški, ki jih nosimo vsi.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
