Kava: šokantne razlike v cenah po Evropi
Kava – najcenejši luksuz, ki postaja razkošje? Za mnoge je skodelica kave nepogrešljiv začetek dneva. Toda ta ritual, ki je stoletja veljal za dostopno razvajanje, se utegne kmalu občutno podražiti. Zakaj in kaj to pomeni za potrošnike?
Kava je ena tistih malih stvari, ki povezujejo ljudi po vsem svetu. Za nekoga je to dišeča jutranja obveza, za drugega spremljevalka dolgih pogovorov, za tretjega trenutek introspektivne tišine ob knjigi ali delu.
- Čeprav gre za pijačo, ki je ni nujno potrebovati – saj ne poteši ne žeje ne lakote – ima v našem vsakdanu posebno mesto. Zato ni čudno, da novice o novih podražitvah burijo duhove.
Kava in cene
Na Hrvaškem, kjer je kava še vedno med izdelki z omejenimi cenami, se napovedujejo precejšnje spremembe.
- Mediji poročajo, da bi se cena v prihodnjih mesecih lahko zvišala tudi za 50 odstotkov. In čeprav se ljubiteljem kave to sliši skoraj neverjetno, strokovnjaki opozarjajo, da so razmere na svetovnem trgu takšne, da nas čaka nov val podražitev.
“Kava je bila od nekdaj najcenejši luksuz na svetu. Ko sem se pred dvajsetimi leti začel ukvarjati z uvozom, je bila poraba kave občutno večja, danes pa je prodaja padla za približno 70 odstotkov. In razlog je en sam – denar,” je za Dnevnik.hr povedal uvoznik Marko Brajković.
- Po njegovih besedah razlogi, ki jih uvozniki in trgovci navajajo za višanje cen, niso vedno upravičeni.
“Na kilogram se je cena dvignila za en ali dva evra v desetih letih. To nikakor ne bi smel biti povod za tolikšno podražitev, kot smo ji priča zdaj,” dodaja.
Globalni trg
Kava se draži
- Suše, poplave in temperaturni ekstremi močno vplivajo na pridelek.
- Transport in logistika: pandemija covida-19 je pretrgala dobavne verige. Čeprav so se razmere stabilizirale, so stroški prevoza ostali višji.
Špekulacije
- Kava je kot surovina del svetovnih borz. Ko trgovci zaznajo nestabilnost, se začnejo špekulacije, kar hitro potisne ceno navzgor.
Od julija letos se je cena kave na svetovnem trgu dvignila za skoraj 40 odstotkov. In trendu se ni videti konca.
Balkanska kavna kultura
Na Balkanu ima kava poseben status.
V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji je skoraj nemogoče predstavljati si dan brez nje.
- Skodelica kave ni le pijača – je družbeni dogodek, način povezovanja in celo oblika gostoljubja.
- Na Hrvaškem prebivalci v povprečju spijejo dve skodelici na dan, kar pomeni približno pet kilogramov kave na leto na osebo.
- Slovenci so tik za njimi.
- Skandinavci Veliki rekorderji Skandinavci – na Finskem popijejo kar 12 kilogramov kave na leto na prebivalca.
Toda kaj se zgodi, ko ritual, ki ga večina dojema kot samoumevnega, postane finančno breme?
Ljudje na ulici: »Kava je dražja kot v Italiji«
Primerjava cen kave po Evropi razkrije zanimivo sliko.
Italija, ki velja za zibelko espressa, ponuja kavo po presenetljivo nizkih cenah. “Ravno smo bili v Firencah, kjer stane kava v središču mesta 1,20 ali 1,30 evra. Pri nas pa je dražja,” pravi Igor iz Zagreba.
Ta izjava zveni skoraj absurdno:
Italija, kjer je turizem drag, ima cenejšo kavo kot sosednja Hrvaška. Zakaj?
Odgovor se skriva v tradiciji in zakonodaji.
- V Italiji je kava zaščitena skoraj kot nacionalni simbol. Bari in kavarne ohranjajo cene stabilne, saj bi podražitev sprožila ogorčenje.
- Na Hrvaškem pa se gostinci borijo z visokimi stroški najemnin, energentov in dela, kar se hitro pozna v ceni kapučina ali espressa.
Kava po državah EU: različne zgodbe, isti trend
Čeprav Evropejci kavo pijemo na zelo različne načine – od turške kave na Balkanu do espressa v Italiji ali filtra na severu – nas druži en skupni imenovalec: povsod postaja dražja. A razlike med državami so vseeno velike.
Italija – bastion poceni espressa
- Kot že omenjeno, so Italijani svojo kavo skorajda zaščitili kot kulturno dediščino. V Rimu ali Milanu lahko še vedno stojiš ob šanku in plačaš espresso okrog 1,20 evra. Cene so stabilne, ker bi vsako večje nihanje sprožilo upor. Gostinci imajo manjše marže, a raje zaslužijo z drugimi pijačami in hrano, kot da bi dražili nacionalni simbol.
Nemčija – dvig zaradi energentov in dela
- V Nemčiji je kava med najpogosteje kupljenimi živili v supermarketih. Cene pakirane kave so se v zadnjem letu dvignile za 15–20 odstotkov, predvsem zaradi višjih stroškov energije in logistike. Tudi v kavarnah je cappuccino, ki je pred leti stal okrog 2,50 evra, zdaj pogosto blizu 3,50 evra ali več.
Francija – pariški luksuz
- V Parizu je bila kava vedno draga, zdaj pa je to še bolj izrazito. Za en espresso v središču mesta boste odšteli 2,50–3 evre, cappuccino pa hitro preseže 5 evrov. Podražitve so povezane s stroški najemnin in inflacijo, a tudi s tem, da je sedenje v pariški kavarni samo po sebi »luksuzna izkušnja«.
Avstrija – med tradicijo in realnostjo
- Dunajske kavarne so legendarne, a tudi tam cene niso več tako prijazne. Skodelica melangea, ki je še pred desetletjem stala okoli 2,50 evra, danes stane od 3,50 do 4 evre. Gostinci opozarjajo, da cene surovin rastejo, obenem pa morajo ohranjati visoko raven storitve, ki je značilna za dunajsko kavarsko tradicijo.
Skandinavija – najdražja kava v Evropi
- Finci, ki spijejo največ kave na svetu, plačujejo zanjo precej več kot južni Evropejci. V Helsinkih je običajno plačati 4–5 evrov za kapučino, speciality napitki pa so še dražji. Kljub temu je povpraševanje visoko, saj je kava del vsakdanjega življenja in skoraj nacionalna obsesija.
Kje si boste v prihodnjih dneh privoščili skodelico kave?
Pripravila AK
Viri:
reuters.com
theguardian.com
Croatia Week
fred.stlouisfed.org
YouTube.com
