Kdaj so podani elementi delovnega razmerja?

19. nov. 2015, ob 11.11
201
180 SEK

Definicija delovnega razmerja je opredeljena v 4. čl. Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem razmerje, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

V praksi se večkrat dogaja, da se delodajalci izogibajo sklenitvam pogodb o zaposlitvi in se raje poslužujejo študentskih napotnic ali sklepanja pogodb civilnega prava. Tipični primeri takšne prakse so strežba, razna administrativna opravila, delo v trgovino idr.

Če posamezna oseba pri istem delodajalcu opravlja dela in naloge nepretrgoma npr. pol leta in za opravljeno delo prejme plačilo, lahko govorimo, da v danem primeru obstajajo elementi delovnega razmerja. Izhajajoč iz tega bi bilo pravilno, da bi delodajalec sklenil z zaposlenim pogodbo za določen čas.

Bistvena razlikamed delovnim razmerjem in delom preko študentske napotnice ali druge pogodbe civilnega prava je v tem, da Zakon o delovnih razmerjih varuje delovno razmerje na način, da zanj določa obveznosti in pravice, ki izhajajo iz takega razmerja. ZDR – 1 določa obveznosti delodajalca, kot so npr.: obveznost zagotavljanja dela, obveznost plačila, obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer, obveznost varovanja delavčeve osebnosti, obveznosti delodajalca pred odpovedjo ipd. Glede plačila v delovnem razmerju je zakonsko določena minimalna plača, dodatek na delovno dobo, stroški prevoza in povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako ima delavec v delovnem razmerju pravico do dopusta in regresa. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ima delavec pravico do odpravnine, razen če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah
Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Iz sodbe VDSS sodba Pdp 915/2014 in VSRS sodba VIII Ips 16/2015 izhaja, da je bila tožnica (študentka) podvržena enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleni, imela je enako, če ne celo večjo delovno obremenitev, enake dolžnosti glede javljanja odsotnosti, glede pridobitve licence, delo je opravljala kontinuirano, ni mogla izbirati letov in prostih dni itd., skratka bila je prostovoljno vključena v organiziran delovni proces delodajalca in je v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pa so elementi delovnega razmerja. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas od 1. 6. 2007 do 3. 3. 2011 na delovnem mestu stevardese – stw2 in ji za ta čas priznalo vse pravice iz delovnega razmerja, toženi stranki pa naložilo, da ji obračuna in izplača razliko v plači, razliko v stroških prevoza, dnevnice za službena potovanja in regrese za letni dopust.

Iz navedene sodne prakse lahko razberemo, da se v praksi dogaja, da tudi, kadar so podani vsi elementi delovnega razmerja, se delodajalci ne poslužujejo pogodbe o zaposlitvi.

Na prvi pogled je za delodajalca sicer bolj ugodno, da z osebo, ki bo pri njem opravljala določena dela sklene pogodbo za študentsko delo ali pogodbo civilnega prava, kadar pa to delo traja nepretrgoma, pa je s pravnega vidika pravilno, da delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi.

Iz navedene sodne prakse izhaja, da je bilo delodajalcu naloženo, da je študentki moral za obdobje skoraj štirih let obračunati in izplačati razliko v plači, razliko v stroških prevoza, dnevnice za službena potovanja in regrese za letni dopust. Prav tako je delodajalec moral tožnici (študentki) povrniti stroške pravdnega postopka. Podrobni zneski, ki jih je delodajalec moral povrniti tožnici (študentki) so razvidni iz sodbe VDSS sodba Pdp 915/2014.

 Mateja Trinker, univ. dipl. prav., www.pravninasvet.net

 

 

201
180 SEK