Kdo laže? GEN-I besni zaradi napačnih podatkov v Erarju …

06. mar. 2025, ob 11.57
515
130 SEK

V prenovljeni aplikaciji Erar so se pojavili dvomljivi podatki. Med drugim tudi 20-milijonsko nakazilo fizični osebi, ki naj bi ga izvedlo podjetje GEN-I. Res? Po njihovem mnenju nikakor. Napaka! In to tako velika, da podjetje zdaj zahteva umik objavljenih zneskov.

Kaj se dogaja? Kdo je odgovoren? In predvsem – kaj to pomeni za transparentnost porabe javnega denarja?

Kaos v podatkih: kdo je kriv?

Erar je javno dostopna aplikacija, ki omogoča vpogled v porabo javnega denarja. A kot se kaže – podatki niso vedno pravilni. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki aplikacijo upravlja, odgovornost zavrača. Pravijo: “Podatki so takšni, kot smo jih prejeli od Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP).”

Kaj to pomeni? Da napake (vsaj formalno) niso njihova stvar. Tudi famozno 20-milijonsko nakazilo je, kot pravijo, v sistemu tako, kot ga je posredoval UJP. Torej? Prst se zdaj usmerja v UJP, ki je zadolžen za zbiranje in posredovanje podatkov. Erar zgolj prikazuje. O tem smo pisali tukaj:

In tukaj je ključni problem. Napake v sistemu ne vplivajo le na posamična podjetja, ampak tudi na zaupanje javnosti. Kajti če so napake pri GEN-I, koliko jih je še drugje?

Odzvali so se tudi iz strani KPK:

GEN-I in vojna za podatke

Ni prvič, da se GEN-I upira objavi finančnih podatkov. Pred časom so že vložili pobudo za ustavno presojo – nasprotovali so, da bi Erar prikazoval plače zaposlenih, ki niso del uprave. Razlog? Po njihovem bi takšna transparentnost škodila konkurenčnosti podjetja.

Iz 4,2 na 8,6 milijona evrov! Kaj se dogaja v sevniški Komunali?

Ustavno sodišče se ni strinjalo. Zavrnil so zadržanje zakona in s tem dalo zeleno luč za objavo. Erar ostaja odprt, GEN-I pa je zdaj vnovič nezadovoljen – tokrat zaradi napak.

Iz Gen-i so se odzvali takole:

Ali se bo kaj spremenilo?

Za zdaj? Nič konkretnega. KPK vztraja, da so podatki objavljeni tako, kot jih prejmejo. UJP ni podal natančne razlage, kako je prišlo do napake. GEN-I pa grozi s pravnimi ukrepi.

Vprašanje pa ostaja: Če so napačni podatki lahko objavljeni pri enem izmed večjih podjetij v državi, koliko takšnih napak je še v sistemu?

Za transparentnost javne porabe je pomembno nekaj: da so podatki pravilni. In dokler se ne razjasni, kako lahko pride do takšnih napak, bo zaupanje v sistem vedno pod vprašajem.

Kdo bo ukrepal? In bolj ključno – kdaj?

Vir:

  • Erar.si
  • KPK (Komisija za preprečevanje korupcije)
  • UJP (Uprava za javna plačila)
  • Forbes N1
  • Dnevnik.si

Pripravil: N. Z.

515
130 SEK