
Kijev: 9 ur pekla, 14 mrtvih, 440 dronov – napad, ki spreminja vojno
Kijev v ognju in dimu: Deveturni pekel iz zraka, kakršnega mesto še ni doživelo
Kijev, 17. junij 2025 – Bil je navaden poletni večer. Vsaj sprva. Potem pa – sirene, eksplozije, dim in ogenj. Med 16. in 17. junijem ponoči je ruska vojska izpeljala enega najhujših zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico doslej. V devetih urah so Kijev in Odeso zasuli z brezpilotnimi letali Shahed, krmiljenimi in balističnimi raketami, pa tudi – tako domnevajo v Kijevu – s hipersoničnimi izstrelki. Posledice? Strašljive: 14 mrtvih, skoraj sto ranjenih, uničena stanovanja, goreči študentski domovi. In občutek, da se meje vojne premikajo.
Potek in obseg napada
Napad se je začel nekaj po 22. uri in trajal skoraj do zore. Po podatkih ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je Rusija uporabila 440 dronov in 32 raket – “najbolj brutalen napad v zadnjem letu,” je izjavil (vir: Reuters).
🔴 Russian forces conducted a massive attack against Kyiv overnight, targeting residential areas.
— UNITED24 Media (@United24media) June 17, 2025
Preliminarily, one person was killed 15 others were injured. The killed was a US citizen, Kyiv Mayor's Office reports. pic.twitter.com/l251C0qaeN
Vendar številke niso vse. Pomembno je, kako je bil napad izveden. Orožje je prihajalo v valovih – najprej brezpilotniki, nato rakete. Namen? Povsem enostaven – preobremeniti ukrajinski zračni ščit. Po poročanju Financial Timesa so droni Shahed tokrat leteli višje in počasneje kot običajno. Analitiki pravijo, da je šlo za testiranje odzivnega časa obrambnih sistemov.

Notranji minister Ihor Klimenko je potrdil, da je bilo prizadetih 27 objektov kritične infrastrukture – od tovarn do stanovanjskih blokov (vir: El País). Tarča je bilo tudi letališče Žulijani. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da je v okrožju Svajtošinski izbruhnil več požarov, skladišča so gorela ure.
Žrtve: mrtvi, ranjeni in izgubljene hiše
Po uradnih podatkih ukrajinskih oblasti (vir: AP) je življenje izgubilo najmanj 14 civilistov – med njimi tudi ameriški državljan, 62-letnik, ki je bil v mestu zaradi raziskovalnega projekta. Poškodovanih je bilo od 44 do 99 ljudi. Številke se še spreminjajo.
Smokes rising in Kyiv after Russian attacks.
— Clash Report (@clashreport) June 17, 2025
In Kyiv, as of now, 14 people are known to have died and 44 injured. pic.twitter.com/nphO8Awuoj
V četrti Solomjanski je dron zadel vhod stanovanjskega bloka. Del stavbe se je zrušil. Reševalci so pod ruševinami našli šest poškodovanih. Drug Shahed je treščil v študentski dom Kijevskega letalskega inštituta – domnevno je bil poln študentov, ki se pripravljajo na izpite. (Vir: BBC)
Kyev pic.twitter.com/qGEDKz38YK
— The world is patriots.🇺🇸🇷🇺 (@bertalanzoli) June 7, 2025
Odesa ni ostala nedotaknjena. Po poročanju Huffington Posta je bilo tam ranjenih vsaj 17 ljudi, vključno z otrokom. Iz slik na družbenih omrežjih je razvidno, da so goreli avtomobili, ostanki raket pa so ležali sredi mestnih ulic.
Kaj pomeni tak napad?
Ni prvi. Je pa največji v tej obliki.
Ukrajinske oblasti poročajo, da se število nočnih napadov iz marca in aprila zdaj le še stopnjuje. Samo v maju je bilo ubitih 183 civilistov, ranjenih več kot 800. (vir: Reuters)
A ta napad – kot pravijo v Kijevu – ni zgolj vojaški. Je tudi psihološki. Je znak, da želi Moskva pokazati: nismo še rekli zadnje besede. Ko se v Kanadi sestaja skupina G7 in razpravlja o dodatni pomoči Ukrajini, iz Kremlja pridejo rakete.

Vojaško, strateško, simbolno
Hipersonične rakete; uradnih dokazov sicer ni, a ukrajinski zračni sistemi so zabeležili manevre, ki so značilni za tovrstno orožje. Gre za rakete, ki potujejo s hitrostjo več kot 6000 km/h – in so praktično neprestrezljive (vir: The Guardian).
Reuters poroča, da je NATO v času napada spremljal dogajanje – zavezniška letala so bila v pripravljenosti. Vendar do konkretnega vmešavanja (ponovno) ni prišlo.
Volodimir Zelenski je v odzivu dejal: “To ni več opozorilo. To je sistematično uničevanje.”
Reakcije sveta
Združeni narodi so že dan po napadu objavili izjavo, v kateri obsodijo ciljanje civilnih objektov. Generalni sekretar António Guterres je poudaril, da so napadi na bolnišnice, šole in civilno infrastrukturo kršitev mednarodnega prava (vir: UN News).
ZDA so napovedale dodatno pošiljko protiletalskih sistemov NASAMS, Nemčija pa bo pošiljala novo enoto sistema IRIS-T. A ključno vprašanje ostaja: bo ta pomoč prišla pravočasno?
Ukrajinska obramba – pravijo strokovnjaki – je zdesetkana. Protiletalske zaloge so omejene. Če se napadi takšne intenzivnosti ponovijo še nekajkrat, bo sistem dobesedno zlomljen (vir: The Telegraph).
Kaj zdaj?
Napad je bil šolski primer vojne “izčrpavanja”. Ne gre več samo za fronto, ne gre za Bajmut. Gre za energetska omrežja, civiliste, psihološki učinek. V vojni, ki traja že več kot dve leti, je to nov nivo brutalnosti.
Če bo Zahod počasno dostavljal pomoč, se bo Moskva počutila še bolj neustavljivo. Če bo Ukrajina ostala brez protiletalske zaščite, bodo civilne žrtve postale stalnica.
Bil je napad, ki ga Kijev ne bo pozabil. Ne zaradi številk, ampak zaradi občutka. Ogenj v zraku, steklo na tleh, panika v očeh. In vprašanje: ali nas bo kdo ustavil?
Zelenski opozarja, da Ukrajina ne prosi za milost – prosi za orodje, da se brani.
Vprašanje zdaj ni več, ali se vojna nadaljuje. Ampak – kako se nadaljuje.
Viri: Reuters, Financial Times, BBC
Pripravil: N. Z.