Klakočar Zupančičeva udarila po slovenskih oboževalcih Trumpa: »V razmislek vsem, ki so se mu udinjali …«
Ko se v svetovni politiki znova dvigne prah, se odmev čuti tudi doma. Izjava predsednice državnega zbora je bila kratka, a je zadela točno tja, kjer boli – v navdušenje nad politikom, ki odkrito grozi evropskemu ozemlju.
Grenlandija kot nova točka napetosti
Ameriški predsednik Donald Trump je po vrnitvi v Belo hišo znova obudil idejo, ki je že pred leti dvignila obrvi: priključitev Grenlandije. Tokrat je šel še korak dlje. Po njegovih besedah naj bi ZDA otok prevzele »zlepa ali zgrda«, pri čemer ni izključil niti uporabe sile. Razlogi? Varnostni interesi in domnevne grožnje Rusije in Kitajske. Ton je oster, sporočilo pa nedvoumno.
Slovenski odziv: jasna meja
V razgreto razpravo se je vključila tudi Slovenija. Vlada Roberta Goloba je napovedala napotitev dveh častnikov na Grenlandijo, a hkrati poudarila načelno stališče. Predsednik vlade je bil jasen: Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu, o njeni usodi lahko odločata le Danska in Grenlandija sama. Mednarodno pravo ni okras, ampak temelj, na katerem sloni mir.
Ostra misel iz slovenskega parlamenta
Besede so prišle tudi iz parlamenta. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je oglasila z zapisom, ki je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih. »Mar ni zanimivo, da je Donald Trump očitno edini, ki ima težnje po ozemlju Evropske unije?« se je vprašala in dodala: »V razmislek vsem tujim in domačim politikom, ki so ga hvalili in se mu udinjali.«
Zakaj te besede odmevajo
Izjava ni le politična opazka. Je ogledalo. Namenjeno je vsem, ki so v Trumpu videli rešitelja, simbol moči ali upor proti “establišmentu”. A ko ta isti politik brez zadržkov govori o prevzemu evropskega ozemlja, navdušenje dobi grenak priokus. Klakočar Zupančičeva je s tem odprla neprijetno, a nujno vprašanje: kje je meja med simpatijo in slepoto?
Evropa med tišino in budnostjo
Dogajanje okoli Grenlandije ni obrobna zgodba. Je preizkus evropske enotnosti in zrelosti. In hkrati opomin, da besede voditeljev niso nikoli nedolžne. Danes so izjave, jutri so dejanja. V takšnih trenutkih postane jasno, zakaj je razmislek – tisti pravi, iskren – še kako potreben.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
