Kmetijstvo in davki, pregled različnih pristopov in priporočil za vstop v sistem DDV
V svetu kmetijskih dejavnosti se odločitev za vstop v sistem DDV, ki je odvisna od načina poslovanja kmetije, predvidenih prihodkov in investicij, izkaže za ključno potezo.
Kmetijska in gozdarska dejavnost v Sloveniji lahko sledi trem različnim obdavčitvenim modelom: po katastrskem dohodku, po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih ali po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških. Ključna vprašanja, ki se pojavljajo, so, kdaj se kmetu, ki izbere eno od teh obdavčitev, splača vstopiti v sistem DDV, ter kako se ta odločitev odraža na poslovanje kmetije.
Kmet pavšalist, katerega osnovna kmetijska dejavnost je obdavčena po katastrskem dohodku, je oproščen obračunavanja DDV, ne glede na višino katastrskega dohodka. Kljub temu ima pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila v višini osem odstotkov, če prodaja pridelke davčnim zavezancem za DDV. Čeprav se lahko prostovoljno odloči za vstop v sistem DDV, ima možnost izstopa po petih letih.
Kmet, ki ima osnovno kmetijsko dejavnost obdavčeno po katastrskem dohodku, in obenem izvaja dopolnilno ali drugo kmetijsko dejavnost, se mora za dopolnilno ali drugo kmetijsko dejavnost obvezno identificirati za namene DDV, če preseže 50 tisoč evrov obdavčljivega prometa. Možnost prostovoljnega vstopa v obdavčitev po dejanskih ali normiranih odhodkih ter identifikacije za ugotavljanje DDV obstaja, če preseže 50 tisoč evrov prometa v celotni kmetijski dejavnosti.
Odločitev za vstop v sistem DDV je tesno povezana z načinom poslovanja kmetije ter predvidenimi prihodki in investicijami. Pri tem se opozarja, da kmetom, ki pričakujejo nizke stroške in ne načrtujejo večjih naložb, ne priporoča vstopa v sistem DDV. Enako velja za kmetije, ki večinoma svoje pridelke prodajajo fizičnim osebam, saj bi DDV podražil ceno pridelkov. Priporoča pa vstop v sistem DDV kmetijam, ki pričakujejo, da bodo presegle 50 tisoč evrov obdavčljivega prometa, načrtujejo velike naložbe ter večinoma prodajajo zavezancem za DDV.
S skrbnim premislekom glede na specifične potrebe in okoliščine poslovanja kmetije se tako lahko kmetje odločijo, ali je vstop v sistem DDV prava odločitev za njihovo poslovanje.
Vir: Finance
